Posnetek: Svitlana Prykhodko
Povezovalec: Nina Dragičević
Gost: Milan Šelj
Milan Šelj ni le gejevski pesnik, ampak predvsem pesnik, ki je odšel. Zapustil je Slovenijo, preselil se je. Vendar se vrača. Enkrat s telesom, spet drugič z novo uspešno pesniško zbirko. Njegova nomadskost je očitna, a tudi posebna, saj ga nekaj vedno znova pripelje v zapuščeni pristan. Zanimalo nas bo, med drugim, kako se odhod in seksualna razlika pretvorita v pesniški jezik, kako oblikujeta subjekt in ga tudi – ravno zaradi nomadskosti in družbenih učinkov seksualne razlike, torej, homofobije – nenehno spreminjata.
"Poslavljamo se od nasega prijatelja in borca za neodvisno zivljenje. Prvi, pogumni in neomajni. Slava mu!" (Elena)
https://www.yhd-drustvo.si/novice/poslovil-se-je-soustanovitelj-yhd-drustva-emil-bohinc.html
Cilj raziskave je prispevati k temu, da se ženske z ovirami same vključijo v razpravo o ovirah, ki jih doživljajo in ki jim preprečujejo, da bi aktivneje in enakopravneje sodelovale v vsakdanjem življenju ter bile neodvisne. Poseben poudarek je namenjen vprašanjem enakosti žensk in socialni izključenosti. Vljudno vas prosimo, da na anketo odgovorite in/ali jo po svojih poteh in zmožnostih posredujete ženskam z ovirami, ki so starejše od 18 let. Anketa je anonimna in poteka od novembra 2019 do konca januarja 2020. Pomembno je da dobimo končno reprezentativno število odgovorov, mnenj in pogledov žensk, ki bodo govorile same zase in na svoja občutenja ter doživljanja.
Anketa je namenjena samo odraslim ženskam z ovirami!
Za dodatna vprašanja se lahko vedno obrnete na vodjo raziskave: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali nam pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Anketa je dostopna na tej povezavi: https://www.1ka.si/a/231883
Za vaš prispevek se vam najlepše zahvaljujemo, v imenu mednarodne raziskovalne skupine RISEWISE, November 2019
Posnetek: Svitlana Prykhodko
Demokratična avtonomija in osvoboditev žensk v sirskem Kurdistanu Od začetka vojne v Siriji Kurdinje in Kurdi v sodelovanju z drugimi etničnimi in verskimi skupinami, živečimi na severu države, vzpostavljajo miroljubno, demokratično in vključujočo alternativo tako islamistični opoziciji kot avtoritarnemu režimu predsednika Asada.
Prevod knjige Revolucija v Rožavi: demokratična avtonomija in osvoboditev žensk v sirskem Kurdistanu (ČKZ, 2019), prinaša izčrpen opis delovanja struktur in institucij neposredne demokracije, ki so se v času državljanske vojne in intervencij regionalnih ter globalnih imperialističnih sil razvile v multietničnih in multireligioznih predelih severne Sirije. Knjiga ima izjemno dokumentarno vrednost, saj detajlno obravnava projekt Demokratične federacije severne Sirije - Rožave, ki pravico do samoodločbe uresničuje z gradnjo vključujoče demokratične federacije, zato je temeljna referenca in izhodišče za študij socialnega, ekonomskega in političnega projekta, ki predstavlja miroljubno in demokratično alternativo za Sirijo in Bližnji vzhod nasploh, alternativo religioznim in nacionalnim ekskluzivizmom in šovinizmom, ki obetajo le trajno vojno in vzvod za destruktivne intervencije regionalnih in globalnih sil. Delo z veliko natančnostjo, izčrpnostjo virov, vključno z bogastvom etnografskega gradiva, popisuje razvoj kurdskega gibanja za samoodločbo v Siriji, ki je z apliciranjem načel bazične in neposredne demokracije uspelo preseči meje med etničnimi in religioznimi skupnostmi in ustvariti model sobivanja in samoodločbe za vse skupnosti sirskega mozaika. Samo jedro tega projekta je osvoboditev žensk in razgradnja patriarhalnih družbenih vzorcev in institucij.
Povezovalec Andrej Kurnik
Gost Anja Zalta, Petra Meterc
Spoštovani,
obračamo se na vas s prošnjo za podporo ob najnovejših poskusih sedanje vlade, da bi izničila in diskreditirala delovanje okoljevarstvenih organizacij v Sloveniji. Podpora posameznikov, ki nam zaupajo, da delujemo v skupno dobro vseh državljanov, v dobro prihodnjih generacij in za zaščito narave, je izrednega pomena. Zato se pridružujemo pozivu organizacije Balkan River Defence, ki se obrača na posameznike s prošnjo, da v prihodnjih dneh na poslance, ki sestavljajo parlamentarni Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, naslovimo pismo, ki jih poziva, naj zavrnejo predlog, ki organizacijam preprečuje delovanje v javnem interesu, zavrnejo.
|
Posnetek: Svitlana Prykhodko
Osebnostne motnje so stare toliko, kolikor je staro človeštvo, znanost pa se z njimi poglobljeno ukvarja komaj zadnjih nekaj desetletij. Prvi so jih prepoznavali moderni psihoanalitiki, ki so osnovali teorije za njihovo razumevanje in izpeljali metode za zdravljenje. Pozneje so osebnostne motnje našle svoje mesto znotraj kognitivno-vedenjskih teorij. Po zaslugi napredka na področju nevroznanosti pa danes dobro razumemo, kakšno je nevrobiološko ozadje osebnostnih motenj.
Simon Brezovar je psiholog in doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije. Kot specializant klinične psihologije je zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani, njegov osrednji raziskovalni in klinični interes pa predstavljajo bolezni staranja. Kot predavatelj na Univerzi na Primorskem poučuje več predmetov na študiju Biopsihologije, predava pa tudi na podiplomskem študiju Fizioterapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Brezovar je avtor strokovnih in znanstvenih člankov, njegovi prispevki pa so bili predstavljeni na kongresih in konferencah tako doma kot v tujini. Bil je dolgoletni član Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA), kjer je več let deloval kot vodja organizacije Tedna možganov.
Povezovalec dr. Samo Rugelj
Gost dr. Simon Brezovar
Sodeluje asist. dr. Tina Zadravec
Posnetek: Svitlana Prykhodko
Dogodek je namenjen predstavitvi zbirke poezije Esada Babačića Every Child Is Beautiful When Born. Selected Poems (Vsak otrok je lep, ko se rodi. Izbrane pesmi), ki bo v angleškem prevodu Andreja Pleterskega izšla pri ameriški založbi Dalkey Archive Press – gre za dolgoletno sodelovanje, ki vsako leto prinaša angleški prevod slovenskega avtorja v središču in izid njegove knjige v Združenih državah Amerike. Babačić, pevec in pisec besedil pri pankovski skupini Via Ofenziva, se je po dokončnem zatonu panka v Jugoslaviji posvetil pisanju lirike in do danes izdal 13 pesniških zbirk. Za pesem Donava je na Dunaju prejel mednarodno nagrado Hörbiger, nominiranec za Jenkovo in veronikino nagrado, prejemnik književne nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo 21. stoletja.
Povezovalec Igor Divjak.
Posnetek: Elena Pečaril & Laura Ličer
Spoštovani,
da prebijemo in preživimo to obdobje, smo si izmislili izziv. Tudi za vas, ki ste doma in imate morda veliko več posluha ter smisla za petje kot ga premorem sama. Kdo bo boljši v prepevanju spodaj napisanega besedila?
Odpiramo nagradno igro – vaše domače posnetke nam pošljite na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Nagrada za drugo in tretje mesto so štiri ure brezplačnega kisika na mojem domu (s kavico in piškoti). Prva nagrada – noč na respiratorju ;)
Koronavirus, koronavirus
dej pober se že od nas,
koronavirus, koronavirus,
ne, ne boš prestrašil nas.
koronavirus, koronavirus,
ne, ne boš nas ugnobil,
koronavirus, koronavirus,
prekleta žvau, dej nam že mir.
koronavirus, koronavirus,
zarad tebe smo doma,
koronavirus, koronavirus,
familija že čist je zmešana.
koronavirus, koronavirus,
res te mamo že dovolj,
a da boš vedel, da ti bo jasno,
na konc popušil boš ta boj.
Mi se ne damo, mi se ne damo,
skret papirja je dovolj,
Mi se ne vdamo, mi se ne vdamo,
tud naše skrinje polne so.
Posnetek: Svitlana Prykhodko
V letu 2019 smo bili na domačih tleh, kot tudi po celem svetu priča globalnim okoljskim protestom, ki so naslavljali svetovne voditelje, politike in družbo, da potrebujemo korenite družbene spremembe. Ob izdaji prevoda Zelena država: premišljanje demokracije in suverenosti se bomo skupaj z gosti vprašali po tem, kako bi bilo mogoče državo prenoviti, jo transformirati, da bi omogočili nam kot tudi našim zanamcem pot v trajnostno prihodnost.
Povezovalec Nejc Jordan
Gost dr. Andrej Lukšič, dr. Dušan Plut
Posnetek: Svitlana Prykhodko
Kako spreminjati svoje navade in zakaj začeti pri malih spremembah, ki lahko prinesejo velike rezultate?
O tem se je ob izidu knjige Atomske navade pogovarjala Irena Miš Svoljšak z Boštjanom Gorencem - Pižamo in nevrologinjo doc. dr. Tino Bregant.