Posnetek: Katja Kavaš

11. aprila 2019, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal pogovor s predstavniki kandidatnih list za volitve v Evropski parlament, z naslovom »EU: Kje smo in kam gremo?«.Na enega izmed prvih soočenj pred letošnjimi volitvami so povabili enega predstavnika oziroma predstavnico kandidatnih list šestih največjih parlamentarnih strank trenutnega mandatnega obdobja. Vabilu so se odzvali naslednji kandidati (po abecednem vrstnem redu):

– Tanja Fajon (nosilka kandidatne liste Socialnih demokratov),

– Irena Joveva (nosilka kandidatne liste stranke Lista Marjana Šarca),

– Ljudmila Novak (nosilka kandidatne liste Nove Slovenije – krščanski demokrati),

– Gregor Perič (nosilec kandidatne liste Stranke modernega centra),

– Ana Štromajer (predstavnica kandidatne liste Levice).

Posnetek: Katja Kavaš

Boštjan Videmšek, dolgoletni krizni poročevalec, novinar Dela in številnih tujih časopisov ter avtor petih knjig je pred kratkim pri britanski založbi Cambridge Scholars Publishing izdal novo knjigo Dispatches from the Frontlines of Humanity: A Book of Reportage (Poročila s frontnih črt humanosti: knjiga reportaž). Gre za hommage izumirajočemu žanru reportaže in literarnega žurnalizma, ki ju Videmškovo delo pooseblja. Nabor 33-ih literariziranih reportaž odkriva neposreden, oster in seveda terenski (v)pogled na begunsko-migrantske poti, krizna in vojna žarišča, posledice klimatskih sprememb, globalen spopad za energetske vire in vodo, razkroj demokracije in vzpon skrajne desnice ter "novih" totalitarizmov. Knjiga novinarsko-literarne stare šole se začne v Srebrenici in konča v Severni Koreji.

Avtor portretne fotografije: Uroš Hočevar

Pogovor je vodila Vesna Milek.

Posnetek: Jerneja Čater

Tiskovna konferenca

Knjiga V senci politike se posveti različnim skupinam: od opozicije znotraj same partije, prek ilegalne mladinske politične opozicije v prvih letih po vojni, do opozicije v krogih kulturniških delavcev, ki so delovali ob literarnih revijah (Beseda, Revija 57, Perspektive). Posebna pozornost je namenjena tudi pojavu t.i. disidentstva v Sloveniji in političnemu nasilju.

»Knjiga Vode svobode je obvezno branje za: predstavnike vseh treh vej oblasti, člane vseh političnih strank, pisce zakonov, varuha človekovih pravic, antropologe, sociologe, politologe, pravnike, ekonomiste, zgodovinarje, slaviste, predstavnike RKC v Sloveniji ter raziskovalne novinarje. Je priporočeno branje za vse polnoletne državljane Slovenije.« Tine Logar

»Demokracija je okvir in politika metoda, s katero svobodo, zapisano v ustavi, uveljavljamo vsak dan. Tako svobodo- demokracijo- imamo Slovenci prvič v zgodovini. Slovenija je demokratično in pravno šibka, ker je družba moralno negotova. Razkol med nami poglablja vsakokratni upor proti zlu.« Iztok Simoniti

Posnetek: Jerneja Čater

Rotary club
24. mar. 2019

Posnetek: Mojca Dular

V zadnjih desetih letih se je poraba analgetikov v Sloveniji povečala za kar 53 %! Med desetimi najbolj pogosto predpisanimi zdravili v letu 2016 je kar 5 protibolečinskih zdravil! Pa bo naše življenje zato res postalo lažje ali se bomo kmalu znašli v še večjih težavah, ko nam bodo močne učinkovine poškodovale še? Odgovor na ta vprašanja boste lahko prebrali v novem priročniku iz edicije Preverjene naravne rešitve: Naravne rešitve za bolečine v mišicah, sklepih, hrbtenici, kolenih …


Sanja Lončar

Posnetek: Robert Sanković

Dr. Valerija Korošec je prikazala ‘otroški UTD za Belgijo po slovensko’. To je prikaz mikro-simulacije enega od možnih pristopov k uvedbi univerzalnih otroških dodatkov na primeru Belgije, ki ga je mogoče razširiti tudi na druge države EU.

Posnetek: Katja Kavaš

V okviru praznovanja 100. obletnice Univerze v Ljubljani Filozofska fakulteta v mesecu aprilu predstavlja ciklus javnih predavanj Govori FF, v katerem bodo svoje delo predstavili uveljavljeni profesorji in profesorice Filozofske fakultete, ki so redno navzoči v slovenski javnosti.


Mladen Dolar: O vlogi univerze


Predavanje bo skušalo pretresti nekatere vidike vloge univerze v času od nastanka Humboldtove Univerze (1809) do današnjih zagat. Humboldtova univerza je predstavljala prvi model moderne univerze in s tem model tega, kar bo Lacan, po letu 1968, konceptualiziral kot »univerzitetni diskurz«. Predavanje bo izpostavilo Hegla, zadnjega predstavnika velike metafizične tradicije, ki je postal prvi paradigmatični profesor Humboldtove univerze, in ob tem širšo vlogo filozofije v tej na novo zasnovani instituciji. V drugem delu se bo posvetilo razlogom za študentski revolt v šestdesetih in sedemdesetih letih, ki si je za taročo kritike vzel prav Humboldtov model, razgrnilo nekaj paradoksnih nasledkov tega revolta in v zaključku predlagalo nekaj možnih strategij za spoprijem z današnjimi zagatami univerze.

Posnela, uredila in objavila: Jerneja Čater

Kognitivna znanost v šoli

Osrednja knjižnica Celje, 28 mar 2019

Posnetek: Mojca Dular

Ali je Turčija sploh evropska država? Vprašanje in argument, ki ga zasledimo med nasprotniki vstopa Turčije v EU. Če bi izhajali zgolj iz pravnega načela dolžnosti izpolnitve obveznosti Pacta sunt servanda, bi bil odgovor pritrdilen, saj je EU Turčiji z dodelitvijo statusa države kandidatke na srečanju v Helsinkih leta 1999 priznala, da Turčija pogoj evropskosti izpolnjuje.


Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Mojca Dular

Predavanje bo tematiziralo obdobje nemirnega miru po prvi svetovni vojni. Uveljavitev demokracije po mirovnih pogodbah je pomenila navidezno zmago wilsonizma in njegovega koncepta za demokracijo varnega sveta. Demokracija je obveljala za "režim debaterjev", zagovorniki diktatorskih prijemov pa so se čedalje bolj uveljavljali. Po drugi strani pa so se med demokrati najprej uveljavili zagovorniki pomirjevanja. Evropa je tako postajala čedalje bolj razdeljena, wilsonistična Liga narodov pa iz dneva v dan bolj neučinkovita.


Knjižnica Otona Župančiča