Podrobnosti
Zadetkov: 4662

Posnetek: Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Če bi kateremu od prednikov dejali, da mu bomo njivo poškropili s strupi, bi nas najbrž odgnal z vilami. Le zakaj? Bil je varuh zemlje in je skrbel za njeno plodnost. Znanje, ki se je akumuliralo skozi stoletja, se nam danes ne zdi pomembno. Ne bomo ga prenesli na mlajše. In če se iluzorni svet ugasne ob denimo večjem izpadu elektrike, bo večina tega, kar učimo mlajše generacije, neuporabno. Okolje pa degradirano. Lepa zapuščina.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2852

Posnetek: Mojca Dular

Kaj torej pomeni biti intelektualec v razmerah, ki prisegajo na liberalizem, ne pa na to, kar naj bi poosebljala moderna, sodobna demokracija s svojimi še vedno na srečo emancipacijskimi zgledi in ideali? K temu spada to, da se demokracija, če le vztraja pri tem, da je demokracija, ne bo nikdar odrekla egalitarnemu univerzalizmu razsvetljenstva. V mreži razmišljanj med moderno in postmoderno, v nadaljevanju še med metafiziko in postmetafiziko in povrhu med zgodovino in postzgodovino ostajamo ujeti v brezizhodnost misli, ker ta ni zmožna podati alternative temu, kar-samo-je, in politika se zato drenja okrog sredinskosti, ki jo vsak trenutek slišimo in se je prenaposlušamo celo v evropskem parlamentu.

Predavanje tako poudarja pomen solidarnosti, saj ta kot druga plat pravičnosti skuša odgovarjati na vprašanje, kaj je človek danes in v sodobnem svetu ter katere so njegove potrebe v razviti demokraciji. Človekovo bivanje ohranja nekaj utopičnega v etičnem smislu, saj se še vedno poraja napetost med zasebnim in javnim ter samoustvarjanjem in človeško solidarnostjo, zato ostaja vprašanje, kako bi z eno samo vizijo zaobjeli stvarnost in pravičnost. Pri tem gre za etiko kot človekovo drugo naravo, ki odločno odklanja vsakršno etiko kot ponotranjeno represijo ali celo etiko kot protinaravo, tj. onenaravljeno etiko. Nujno bi bilo tudi priti do izravnave med idejo svobode in enakostjo ljudi, kajti dogajanje po letu 1989 je to izravnavo, ki spada med temelje našega evropskega humanizma, v marsičem uničilo in sesulo.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2793

Posnetek: Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Vse kar počnemo okolju, počnemo sebi. Zastrupljamo zemljo, ji zmanjšujemo rodovitnost, povečuje se sterilnost ljudi, uničujemo življenje v humusu, ugotavljamo, da je poglaviten vzrok bolezni porušena črevesna flora, odtujeni smo od narave, odtujeni smo od sebe. Ta planet je planet bakterij, ki ga popolnoma obvladujejo in to že 3,5 milijard let. Mi smo tu slab milijon let. Kdo ima koga kaj naučiti?

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2576

Pripravila in posnela Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Kdor molči (ko bi moral in mogel govoriti), se zdi, da pritrjuje - Qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3635

Cikel predavanj; Kognitivna znanost v šoli.

Osrednja knjižnica Celje, 23 maj 2019

Uredila in objavila: Jerneja Čater

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3574

Pripravila in posnela Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Pred dvajsetimi leti drzna, če ne predrzna pobuda za izvajanje osenbe asistence hendikepiranim, danes zakonska pravica. Intervju z Eleno Pečarič, predsednico društva YHD - društva za teorijo in kulturo hendikepa.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4245

Posnetek: Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Licimernost prepovedanega in legalnega nima meja.

Anton Komat, društvo Ajda Sostro, 17.4.2019

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2215

Slovenska filantropija ob svetovnem dnevu beguncev jubilejno desetič organizira FESTIVAL MIGRANTSKEGA FILMA (FMF). V Ljubljano in 11 drugih mest po Sloveniji ponovno prihajajo projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev.

Festival migrantskega filma bo v Ljubljani potekal med 17. in 20. junijem v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju in na Slovenski filantropiji. Obiskovalci si bodo festivalske filmske projekcije lahko ogledali v Hišah Sadeži družbe in partnerskih organizacijah v Mariboru, Novem mestu, Velenju, Murski Soboti, Ljutomeru, Žalcu, Cerknici, Logatcu, Metliki, Črnomlju in Vipavi.

V treh sklopih – Zapiranje mej, Portreti in Begunstvo LGBTIQA+ oseb – bo festival gledalcem ponudil 17 filmov iz 10 držav. Na festivalu bodo gostovali trije filmski ustvarjalci in gostje spremljevalnih dogodkov. Tudi tokrat bodo v ospredju aktualne zgodbe, povezane z razlogi za odhod, z evropsko azilno politiko in zapiranjem mej bogatih držav. S filmskimi zgodbami in prispevki gostov pozivamo k razmisleku o aktualni migracijski politiki in ponujamo drugačen pogled na ljudi, ki ostajajo za mejnimi ograjami, v nehumanih razmerah ali umirajo v valovih.

»Tudi letošnji Festival migrantskega filma vabi k razmisleku, zakaj se nekdo odloči in zapusti domači kraj v upanju na boljše življenje. Zakaj ne živimo vsi enakega udobja? Ali je res kraj rojstva lahko povod za srečno ali nesrečno življenje? Ali gre za slo po življenju ali za beg pred njim? Je drugačnost drugačnost ali je le odsev nas samih, naš drugi jaz?« - Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije

Otvoritev festivala bo v ponedeljek, 17. junija ob 18.30 uri v Kinodvoru v Ljubljani. Otvoritveni film Stiks (Styx, 2018) je posnel avstrijski režiser Wolfgang Fischer. Večer bomo nadaljevali s pogostitvijo Skuhnine svetovne kuhinje v kavarni Kinodvora.

Več o programu letošnjega festivala in spremljevalnih dogodkih lahko preberete na spletni strani festivala http://fmf-2019.com.

Udeležba na dogodkih je brezplačna z izjemo projekcije filma Najlepša dežela na svetu.

V sredo, 19. junija, bo po projekciji kratkih filmov pogovor z Anno Blom, avtorico filma Spomin na Lampeduso: Upanje (Remembering Lampedusa: Hope, 2019), ki ga bo vodila filmska kritičarka Petra Meterc.

Režiserka Anna Blom bo na voljo za intervjuje v torek, 18., in v sredo, 19. junija.

ANNA BLOM je nagrajena režiserka in pisateljica iz Helsinkov. Posnela je več odmevnih dokumentarnih filmov in TV-programov za finsko javno radiotelevizijo YLE. Še posebej jo zanimajo problemi, ki zadevajo človekove pravice, otroke in mlade.

Osrednji dogodek festivala bo potekal v četrtek, 20. junija ob svetovnem dnevu beguncev, ko bo ob 18. uri v Slovenski kinoteki projekciji filmov sledil pogovor z Giulio Bertoluzzi, avtorico filma Neobičajen ulov (Strange Fish, 2018), in Arnejem Zupančičem, Info Kolpa, na temo zapiranja mej.

Režiserka Giulia Bertoluzzi bo na voljo za intervjuje v petek, 21. junija dopoldne.

GIULIA BERTOLUZZI je novinarka na Bližnjem vzhodu in soustanoviteljica Nawart Press, platforme za svobodne novinarje. Kot direktorica fotografije, avtorica, producentka, snemalka in urednica je ustvarila že lepo število video projektov, reportaž in filmov. Za film Neobičajni ulov (Strange Fish) je prejela nagrado Migracije v medijih (Migration Media Award) za leto 2017 in v letih 2016/2017 soustvarila 'Skrajna desnica: nova, strašljiva normalnost (Far Right: a new frightening normal)', dokumentarec o vzponu skrajne desnice v Evropi. Leta 2016 je bila na beneškem festivalu nominirana za nagrado Združenja italijanskih dokumentaristov za ženske za film 'Sanje kurdskih žensk (Kurdish Women's Dream)'.

Festival bomo zaključili s premiero filma Najlepša dežela na svetu (Das schönste Land der Welt, 2018) v prisotnosti režiserja Želimirja Žilnika, ki bo pozneje zvečer v Kinodvoru ob 21. uri. Projekciji bo sledil pogovor s filmskim gostom. Dogodek poteka v sodelovanju s Kinodvorom in festivalom Kino Otok.

Za intervju z režiserjem Želimirjem Žilnikom nas kontaktirajte.

ŽELIMIR ŽILNIK, rojen v Nišu leta 1942, je scenarist in avtor mnogih celovečercev in dokumentarnih filmov, ki so prejeli veliko nagrad na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. Znan je kot začetnik žanra 'dokudrame'. Njegova obširna filmografija in biografija je dostopna na spletni strani www.zilnikzelimir.net.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2167

Posnetek: Katja Kavaš

Filozofska fakulteta, na kateri je pred sto leti potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, sto let pozneje predstavlja ciklus javnih predavanj Govori FF.
Boris A. Novak je svoje predavanje zastavil v pesniški obliki. Bral in komentiral bo svoje pesmi o Filozofski fakulteti. Delno so objavljene v epu Vrata nepovrata, delno pa jih je napisal prav za proslavo stoletnice Filozofske fakultete in (malone) petdesetletnice svojih prvih korakov po njej, ko se je spomladi 1971 še kot gimnazijec aktivno udeležil študentske zasedbe fakultete in svoj gnus nad sistemom izrazil z geslom »Policaj je palicaj!«

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2993

Kognitivna znanost v šoli

Osrednja knjižnica Celje


18. apr. 2019

Posnela in uredila: Jerneja Čater

Dodaj nov komentar

Podkategorije

Video-Svet

Predstavitve knjig