Neodvisnost Južnega Sudana julija 2011 je bila kontroverzna že od začetka, saj je pustila na severni strani meje Nubske gore, Modri Nil in Darfur, regije bogate z naravnimi viri in naseljene s staroselskim prebivalstvom, do katerega ima Bašir, predsednik Sudana, odkrito genocidno politiko. Še manj znano mednarodni javnosti in prav tako ignorirano s strani mednarodne politike je nasilje in lakota znotraj Južnega Sudana. Tudi tokrat je na novo izvoljena vlada podlegla mednarodni korupciji in partikularnim interesom lastne etnične skupine. Več o razmerjih med lokalnimi in državnimi akterji, vlogi oboroženih skupin in različnih etničnih skupin, odporu staroselskih skupnosti in interesih velesil, o kompleksni situaciji, o katerih mednarodni mediji ne poročajo, so povedali sogovorniki.

Tomo Križnar, nekoč popotnik, danes aktivist, borec za pravice staroselskih ljudstev, publicist, filmar, ki si zadnji dve desetletji na vse načine prizadeva za preživetje staroselskih ljudstev v obeh Sudanih.

Bojana Pivk Križnar je učiteljica in soborka Toma Križnarja.

Kon Victor Dimo je aktivist za človekove pravice, nekdanji borec SPLA in humanitarni delavec v Južnem Sudanu ter bivši finančni minister v zvezni državi Wau.

Ljubljana, 30. marec 2017

Posnetek: Marjetka Matić

Pogovor s Konom Victorjem Dimom si lahko ogledate tukaj: http://4d.rtvslo.si/arhiv/k2/174462222

Posnela in pripravila: Mirjana Brelih

V društvih Ajda si prizadevjo za kmetovanje brez sintetičnih gnojil, brez fitofarmacevtskih sredstev, brez hormonskih dodatkov in brez gensko spremenjenih organizmov. In še mnogo več. Društva Ajda so biodinamična društva, v Sloveniji jih imamo 16. Organizirajo različne delavnice, predavanja, tečaje, ekskurzije in tudi skupaj mešajo biodinamične preparate za člane. Nesebično delijo znanje in vedenje o biološko dinamičnem kmetovanju, ki nam ga je posredoval Rudolf Steiner.


V društvu Ajda Sostro smo imeli priložnost srečati se z Antonom Komatom, ki verjetno najbolj celovito predstavi vse razsežnosti posledic destruktivnega sistema, ki ogroža našo samooskrbo. Uničujemo zemljo in uničujemo sebe. Vsak kvadratni meter zemlje, ki je naravno obdelan, je zelo pomemben. Ko se ozremo okoli sebe ugotovimo, da imamo mnogo društev, civilnih iniciativ, projektov in ljudi, ki se trudijo za naravno pridelavo hrane in lokalno samooskrbo ter dokazujejo, da je lahko tudi drugače, če se le mi sami tako odločimo.


Anton Komat trenutno piše novo knjigo z naslovom Zemlja, voda, semena. Trije temeljni viri za preživetje človeka.

30. marca 2017 je na Filozofski fakulteti potekal pogovor z naslovom Južni Sudan: vojna in največja humanitarna katastrofa se nadaljujeta. Gostovali so Tomo Križnar, Bojana Pivk Križnar in Kon Victor Dimo.

Neodvisnost Južnega Sudana julija 2011 je bila kontroverzna že od začetka, saj je pustila na severni strani meje Nubske gore, Modri Nil in Darfur, regije bogate z naravnimi viri in naseljene s staroselskim prebivalstvom, do katerega ima Bašir, predsednik Sudana, odkrito genocidno politiko. Še manj znano mednarodni javnosti in prav tako ignorirano s strani mednarodne politike je nasilje in lakota znotraj Južnega Sudana. Tudi tokrat je na novo izvoljena vlada podlegla mednarodni korupciji in partikularnim interesom lastne etnične skupine. Več o razmerjih med lokalnimi in državnimi akterji, vlogi oboroženih skupin in različnih etničnih skupin, odporu staroselskih skupnosti in interesih velesil, o kompleksni situaciji, o katerih mednarodni mediji ne poročajo, so povedali sogovorniki.

Tomo Križnar, nekoč popotnik, danes aktivist, borec za pravice staroselskih ljudstev, publicist, filmar, ki si zadnji dve desetletji na vse načine prizadeva za preživetje staroselskih ljudstev v obeh Sudanih.

Bojana Pivk Križnar je učiteljica in soborka Toma Križnarja.

Kon Victor Dimo je aktivist za človekove pravice, nekdanji borec SPLA in humanitarni delavec v Južnem Sudanu ter bivši finančni minister v zvezni državi Wau.

Posnetek: Marjetka Matić

Pogovor s Konom Victorjem Dimom si lahko ogledate tukaj: http://4d.rtvslo.si/arhiv/k2/174462222

Posnetek: Mirjana Brelih

Če je konec Tolstojevega življenja zaznamoval pobeg s posestva Jasna Poljana, je začetek njegovega življenja, tako kot življenja slehernika, zaznamovalo otroštvo. Kakšno sled mu je pustil ta sveti čas zorenja, da je v sebi nosil idejo pobega? Kako v odraslosti živeti svoje otroštvo, da nas to ne sili v beg od sebe? Kam bežimo, če otroštva ne zapustimo?

Gosta: dr. Alenka Rebula in Dejan Sotirov

Dr. Alenka Rebula. Psihologinja, predavateljica, pesnica in pisateljica, ki svoj življenjski in poklicni vrt sadi s kulturo miru, prepoznavanjem dobrega v nas in drugih ter s spoznanjem, da je zapustiti otroštvo začetek odrasle ljubezni.

Dejan Sotirov ječlovek z diagnozo ADHD, ki ga je dedek rešil iz krempljev neučinkovitega zdravljenja. Je ustanovitelj društva Eternia za organizacijo taborov Mavričnih bojevnikov za otroke, ki veljajo za drugačne, ker smo jih (mi) tako poimenovali.

Cankarjev dom, april 2017

Mini protest pred vlado, da poveča proračun še enemu zagovorniku; več kot je, raznih zagovornikov, manj štejejo, manj moči imajo. Verjamemo, da bi se ta funkcija morala ali bi se lahko izvajala neodvisno, a še vedno znotraj Urada človekovih pravic; vsaj kar se tiče administracije, infrastrukture. V nasprotnem primeru bo država odpirala nove in nove državne službe, od katerih diskriminirani posamezniki in skupine ne bodo imeli nič. Že do sedaj smo lahko opazili neučinkovitost tega organa, ki je bil kot samostojen organ ukinjen 17.3.2012 in prenesen pod okrilje MDDSZ; kajneda?!

Posnela in pripravila: Mirjana Brelih

Evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa in organizatorja javnega posveta Z industrijsko konopljo do inovativnih in okolju prijaznih izdelkov, novih delovnih mest in trajnostnega razvoja, smo prosili, da pokomentira stanje na področju konoplje v Sloveniji.

Dokler bodo uradniki, strokovnjaki in politiki rastlino konopljo le prestavljali sem ter tja po seznamu prepovedanih drog, bodo prave spremembe onemogočene. Davkoplacevalci bomo placevali uvoz konoplje, ki bi jo lahko sami pridelali na svojih vrtovih. Vemo kako praznega okusa in brez vonja je uvozen paradiznik v trgovini v primerjavi s paradiznikom iz domacega vrta. In se naprej bomo placevali prohibicijo konoplje na nasih vrtovih in vse kazenske pregone in sodne procese v zvezi s tem. Na vrtove ne smemo sejati niti t. i. konoplje za industrijsko uporabo, to lahko storite le, ce imate najmanj 10 arov zemlje in voljo, da se spopadete z birokratskimi zahtevami. Drobtinice, ki nam jih drzava namenja, bomo torej kar drago placali.

Posvet objavljamo po posameznih prispevkih v celoti:

- nagovor dr. Igorja Šoltesa,

- prispevek Maje Klemen Cokan; terenska kmetijska svetovalka na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje,

- prispevek Dejana Rengea; ekološki kmet, strokovni sodelavec Inštituta Icanna,

- prispevek Violete Tomić; poslanka Združene levice,

- prispevek Matjaža Grkmana; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

- prispevek doc. dr. Darje Ačko Kocjan; Biotehnična fakulteta,

- prispevek Silvestra Bolke; predstojnik Centra za sodelovanje z gospodarstvom,

- prispevek Boruta Šketa; praktik ekološke gradnje iz industrijske konoplje v Sloveniji,

- vprašanja in komentarji publike.

Posnela in pripravila: Mirjana Brelih

Permakultura je mnogo več kot samo način vrtnarjenja. Narava celostno in trajnostno upravlja svoj sistem in temelji na zakonih, ki enakovredno obravnavajo vse njene dele. To lahko prenesemo na vsa področja našega življenja. O tem smo se pogovarjali z Matejem Klinejem, vodjem Permakulturnega inštituta v Mariboru.

Matej pravi: "Želimo vpeljati najboljše trajnostne sisteme, ki so možni, to pomeni, da ne vnašamo dodatne energije za vzdrževanje, ampak, da se sistem vzdržuje sam." Njegovo predavanje o tem kaj permakultura je, lahko poslušate na https://www.youtube.com/watch?v=qRl-qCLuF4w.

Več informacij pa lahko poiščete na http://permakulturni-institut.si/.

Da je dogma neomejene gospodarske rasti tako kot rakavo tkivo, ki na koncu uniči gostitelja, že mnoga leta opozarja tudi Anton Komat. Zato permakultura ni samo izbira, je klic naše dolžnosti.

Posnela in pripravila: Mirjana Brelih

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes in obenem organizator javnega posveta »Z industrijsko konopljo do inovativnih in okolju prijaznih izdelkov, novih delovnih mest in trajnostnega razvoja«, ugotavlja, da imamo v Sloveniji tudi birokracijsko konopljo. Le-to uradniki tako zelo urejajo, da ves čas menijo, da je vse urejeno. Kako pa te ureditve delujejo v praksi, nam predstavita Dejan Rengeo in Maja Klemen Cokan. S čim se pri svojem delu soočata ekološki kmet in dolgoletni pridelovalec konoplje ter terenska kmetijska svetovalka? Da stojimo na mestu, pravi pionir pridelave konoplje Dejan Rengeo, ki je pred 22 leti sejal prvo konopljo.
"Slovenska konoplja je rastla na naših tleh prej kot krompir in koruza, rastla je kot danes plevel, hmelj, kamilica, sivka, pšenica in trta. Slovenska konoplja si zasluži, da raste na vsaki njivi, na vsakem vrtu. (Zelena dežela, glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije)

Pripravil: Gregor Škerl

David Icke bo v Ljubljani odstiral tančice programiranja naše zavesti in razkrival zarote.
Dražilček je tako vabilo na njegovo predavanje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, dne 19.3.2017, kot tudi na posnetek celega intervjuja, ki bo objavljen v kratkem.
Kako najti pravega sebe, kako biti boljši jaz.

Posnetek: Mojca Dular

“… Začeti moramo pri sebi, nadaljevati moramo med najbližjimi in potem moramo širiti krog sprave med vse, s katerimi smo si dani v sožitje. Nobena razlika v narodnosti, kulturi, religiji … ni razlog, ki bi lahko kar koli (v nas ali zunaj nas) vodil v dvobojevanje. Različnost nam je dana za dopolnjevanje in sodelovanje.” piše p. dr. Karel Gržan v svoji novi knjigi Vstanimo v suženjstvo zakleti: izstop iz smrtonosne igre polov (Sanje, 2016). Pogovor ob izidu knjige je vodil prof. dr. Marko Pavliha. V sodelovanju s Svetovnim etosom Slovenija.

Knjižnica Otona Župančiča