Posnetek: Mojca Dular

Sodelujoči:

Katarina Bervar Sternad, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij
Uroš Škerl Kramberger, Dnevnik
Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut
Igor Ž. Žagar, Pedagoški inštitut in Univerza na Primorskem

Moderira Marina Lukšič Hacin, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije in Univerza v Novi Gorici.

Festival migrantskega filma bo med 18. in 21. junijem v Ljubljani potekal v Slovenski kinoteki, Kinodvoru, zaključek pa v kinu pod zvezdami na Slovenski filantropiji. Obiskovalci si bodo festivalske filmske projekcije lahko ogledali v Hišah Sadeži družbe in partnerskih organizacijah v Črnomlju, Murski Soboti, Žalcu, Metliki, Logatcu, Vipavi, Mariboru, Ljutomeru, Lendavi, Velenju in Novem mestu.

V šestih sklopih – Odločitev: odhod, V primežu birokracije, Pečat begunstva, Humanizem vs. zloraba religij, Portreti, Zrcalo mladosti – bo festival gledalcem ponudil 19 filmov iz 14 držav. Na festivalu bo gostovalo osem filmskih ustvarjalcev. Filmske zgodbe in prispevki povabljenih gostov bodo opozorili na razloge, zaradi katerih so ljudje prisiljeni bežati, življenje na poti in težave, ki jih imajo v ciljnih državah ter na problematičnost migracijske politike. Religija, ki jo velikokrat dojemamo kot dejavnik delitve, bo tokrat obravnavana kot most, potencialna povezava med kulturami.

Otvoritev festivala bo v ponedeljek, 18. junija ob 18.30 uri v Kinodvoru v Ljubljani. Otvoritveni film Eldorado (Eldorado, 2018) je posnel švicarski režiser Markus Imhoof. Večer bomo nadaljevali s pogostitvijo s sirsko hrano v kavarni Kinodvora.

V torek, 19. junija, bo po projekciji filmov Vrnitev (Revenir, 2018) in Zamuda (Verspätet) pogovor z avtorji obeh filmov, ki ga bo vodila filmska kritičarka Petra Meterc.

Na dan projekcije bodo za pogovor z novinarji na voljo gostje: David Fedele (režiser, Vrnitev) in ekipa filma Zamuda (Fagus Pauly, Thomas Vogler in Torsten Jantz).

DAVID FEDELE, rojen v Avstraliji leta 1977, je dobil več nagrad za dokumentarne filme. Zanimajo ga predvsem kulturna in humanitarna vprašanja in teme, povezane z družbeno pravičnostjo. Leta 2014 je bil izbran za sodelovanje na Berlinale Talents; bil je tudi član žirije na festivalu Cinema Planeta International Environmental Film Festival 2014 v Cuernavaci (Mehika) in leta 2015 predsednik žirije na Sremskem filmskem festivalu (International Environmental Film Festival) v Srbiji. Film Dežela vmes (2014) je dobil številne nagrade: za najboljši dolgometražni dokumentarni film na Mednarodnem filmskem festivalu FIFE v Parizu, na Human Rights Film Festival v Neaplju (za najboljši film), na Festivalu migrantskega filma (za najboljši film) in na Lampedusa Infestival (za najboljši film).

Svetovni dan beguncev, 20. junij, bo letos posvečen religiji in medverskemu dialogu. O svojem filmu Le dihajoče bitje (Only Breathing, 2017) bosta nekaj besed povedala avtorja Ahmad Adelian in Nawal Chagar, po koncu projekcije pa bo na vrsti okrogla miza o medverskem dialogu v kontekstu integracije. Z gostoma, režiserjem Mohamedom Kenawijem (Ko Rumi sreča Frančiška) in patrom Karlom Gržanom se bo pogovarjal dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management na Univerzi na Primorskem.

Režiser Mohamed Kenawi bo za medije na voljo na dan projekcije.

V Egiptu rojeni MOHAMED KENAWI je po diplomi iz italijanskega jezika in književnosti na univerzi Ain Chams (v Kairu) delal kot prevajalec in pisatelj. Leta 2000 je emigriral v Italijo, kjer je 2002 diplomiral iz režije in montaže na Scuola di Cinema v Rimu. Med letoma 2003 in 2006 je delal na Orbit, od leta 2006 pa snema filme za Domino Film.

Festival bomo zaključili s kinom na prostem pri Slovenski filantropiji. Pred projekcijami se bomo v okviru zaključka Orientacijskega programa za osebe, preseljene v Republiko Slovenijo na podlagi letne kvote, z uporabniki programa pogovarjali o integraciji iz zornega kota beguncev in se pogostili s kurdsko in eritrejsko hrano. Večer bomo sklenili s sklopom kratkih filmov.

Več o programu letošnjega festivala in spremljevalnih dogodkih, lahko preberete na spletni strani festivala fmf.slovenija.si.

Udeležba na dogodkih je brezplačna!

Posnetek: Uroš Sedej

Nosil bom rdečo zvezdo

Ljubljana, 25.5.2018

Posnetek: Anita Šolar

Veste, da se oktobrska revolucija sploh ni zgodila v oktobru? To je le eno izmed zanimivih zgodovinskih dejstev. Še veliko več zanimivosti je povezanih s to pomembno revolucijo, ki še danes pomeni enega največjih političnih prevratov v zgodovini.

Kdo so bili glavne_i akterke_ji, kako so delovale_i, kaj je doživljal ruski narod in kaj se je takrat dogajalo z LGBT-skupnostjo v Petrogradu? Komu je bila zvesta, je bila enotna ali razklana? To je bilo izhodišče za pogovor 22. maja, ob 16.30, v Mladinskem centru Legebitra.

Gost je bil dr. Andrej Stopar, radijski urednik, komparativist in doktor zgodovine, nekdanji dopisnik RTV SLovenija iz Moskve in je iz prve roke povedal, kaj je doživel, izkusil in opazil v Putinovi državi. Poskusil je orisati tudi delovanje in življenje tamkajšnje LGBT-skupnosti.

Filozofska fakulteta, 5. Nadstropje, slike bodo na ogled od 10.5. do 10.6.

“Dobrodošli na prvi izmed razstav v ciklu postavitev v 5. nadstropju, kjer se predstavlja Laura Ličer, nekdaj študentka Filozofske fakultete. Njene ilustracije pravljic, ki segajo od Nigerije do Filipinskega otočja, si istočasno lahko ogledate na hodniku Oddelka za geografijo, tukaj pa se Laura izkaže z osrednjim delom desetletnega opusa – slikami v akrilni tehniki. Razstavljena platna delujejo kot ilustracije, pa to nujno niso. Lahko jih imamo za vizualno dopolnilo nenapisanim sanjam ali domišljijskim prigodam v avtoričini glavi. Tam se porajajo hudomušne mačke, ljudje, ki s široko razprtimi očmi zrejo drug v drugega in v stvarstvo; bitja, ki pridejo od neznano kod in se naselijo v izmišljenem vesolju živopisanih rastlin in igrivih prebivalcev. Skrivnostnost jim dodaja množica sončnih krogel z luno in zvezdami, v katerih utegne vsak posebej iskati zapleteno simboliko ali pa jih razumeti zgolj kot vir stalno prisotne svetlobe, ki oživlja ostale motive. Slednji vedno vzniknejo iz barve. Ta je izbrana prva, šele nato pridejo figure, nemalokrat po naključju, ko kaplja pade po nesreči in packa postane prikupna morska pošast. Ploskovite podobe dobrohotnih živalic mrgolijo v neskončnih prepletih. Vsaka podrobnost je omejena s konturo, da jasno zaseda svoje mesto v strahu pred praznim prostorom, pred puščobo sveta. Slog Laure Ličer je takoj prepoznaven. Od samosvojega načina slikanja se ne želi odmakniti, temveč ga samo izpopolnjevati in pri tem predvsem uživati. Raziskovati meje in poti čopiča, ki ga vodi sproščen um. Ravno zato kompozicije niso osnovane s pomočjo serije skic, ampak se slike rojevajo sproti, med improviziranjem z zaobljenimi oblikami iz zakladnice idej, ki se vseskozi širi in vedno znova preseneča.”

Urška Gabrič

Otvoritev v četrtek, 17.05.2018, ob 19.30,

SOT 24,5

Masarykova 24, Metelkova mesto

Vabljeni!

Program SOT 24,5 podpirajo FIHO ter posameznice in posamezniki, ki s svojim prostovoljnim delom pripomorejo k širitvi idej YHD.

Posnetek: Mojca Dular

10. decembra 2018 bo minilo 70 let od sprejema resolucije št. 217 na 3. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) v Parizu. Sprejeta je bila Splošna deklaracija človekovih pravic, eden najpomembnejših dokumentov 20. stoletja.

Splošna deklaracija človekovih pravic je prvi mednarodni dogovor o naboru človekovih pravic, podlaga za današnjo strukturo mednarodnega prava človekovih pravic ter eden najbolj prevajanih in citiranih dokumentov na svetu. Moralna avtoriteta ter humanistični in civilizacijski prispevek tega dokumenta so nesporni.

Udeleženci okrogle mize:
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic,
dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta,
dr. Svetlana Slapšak, antropologinja,
Branko Soban, novinar in publicist,
veleposlanik Vojislav Šuc, predsednik Sveta OZN za človekove pravice.

Pogovor je vodila prof. dr. Petra Roter.

Invalidski Catch the cash: državne loterijske igre

Knjiga Elene Pečarič je namenjena splošni javnosti, saj gre za osveščanje glede korupcije področja, ki je zelo občutljivo z vidika javne obravnave-delovanje invalidskih organizacij. Predvsem pa govori tudi o oblikovalcih politike, predvsem socialne oz. NVO. Torej je namenjena poslancem in poslankam v DZRS, tudi svetnikom v DZ RS, pristojnim ministrstvom, vladi in predsedniku RS, Uradu varuhinje...ministrstvom in fakultetam.

"Ne glede na moje dolgoletno pisanje, opozarjanje in nenazadnje tudi konkretne dokaze, še vedno vlada na tem področju ogromno sprenevedanja in pretvarjanja, tisto kar se v mafijskem jeziku imenuje omerta. Kljub številnim poskusom diskreditacije, blatenja, nenazadnje tudi groženj in tožb, s katerimi so me poskušali izčrpavati, utišati in pokončati, pa je nekaj v meni še močnejše od mene, saj se nikakor ne morem pokoriti zavezi molčečnosti in strahu pred morebitnimi posledicami grožnj. Priznam, da sem se tudi sama že mnogokrat spraševala, čemu in zakaj vztrajam, a priznam, nisem še našla nobenega pravega, racionalnega odgovora. A je morda tudi prav tako, zato podajam svoj rezime v tem istrijanskem reku: »Krepat, ma ne molat.«

Grozljivo je spoznanje, da ta modus operandi, ki sem ga dodobra spoznala in preučila na tem primeru, lahko prenesemo tudi na mnoga druga področja; povsod tja, kjer so sistemi zaprti in kjer vladajo negativna selekcija kadrov (preko poznanstev in nepotizma) in neodgovorni na odgovornih funkcijah. Tudi kot sociologinja kulture in filozofinja sem zelo radovedna, do katere mere, ravni ali stopnje se to lahko še tako nadaljuje, preden se bomo pogreznili v živi pesek; preden se bo začel kanibalizem. Nekaj posameznikov, ki so knjigo prebrali, mi je reklo, da se bere kot kriminalka. A praviloma imajo kriminalke tudi znan konec oziroma razplet ali epilog. No, ta je izjema."

"Spremna beseda" Ali Žerdin in Drago Kos.

Sestavni del knjige je USB ključ
Invalidski multifunkcionar

Dokumentarec je bil posnet leta 2011 z namenom, da se razgali resnica poslovanja invalidskih funkcionarjev in politične srenje.

Cena: 15,00 €
https://www.galarna.si/izdelek/21386/invalidski-catch-the-cash-drzavne-loterijske-igre

Posnetek: Robert Sanković

Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je včeraj zbralo več tisoč ljudi na shodu za odpravo prohibicije konoplje ter ureditev njene uporabe v medicinske in rekreativne namene.

Posnetek: Sonja Kopinč

Roman Kirn je začel svojo poklicno pot kot slovenski diplomat v Beogradu in jo končal kot slovenski veleposlanik v Haagu, po naključju prav na dan razglasitve razsodbe arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji. V teh desetletjih se je zgodilo več, kot bi lahko katerikoli diplomat pričakoval v svoji karieri: nastala je nova država, Slovenija.

Kot marsikdo od nas ima Roman Kirn svojo posebno zgodbo o tem, kje je bil ob razglasitvi samostojnosti Slovenije in v času desetdnevne vojne, le da je njegova zgodba ena tistih, ki so pomembno vplivale na potek dogajanja. V odločilnih trenutkih, ko je jugoslovanska armada napadla Slovenijo, je bil službeno v Helsinkih in je imel priložnost, da udeležence Sveta Evrope in mednarodno javnost takoj seznani z dogajanjem. Sodeloval je tako pri nastajanju samostojnega zunanjega ministrstva kot pri pridobivanju mednarodnega priznanja Slovenije in pri oblikovanju njene zunanje politike.
Slovenijo je spremljal na njeni poti do najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev, članstva v EU in Natu, med drugim je bil veleposlanik Slovenije pri OVSE na Dunaju, pri OZN v New Yorku in v ZDA. Spomini Romana Kirna so spomini na življenje v službi diplomacije, spomini nekoga, ki dobro pozna Slovenijo in dobro pozna svet. V knjigi ne opisuje le svoje diplomatske kariere, temveč tudi kritično presoja dobre in slabe plati slovenske diplomacije v preteklosti, ocenjuje trenutno stanje v zunanji politiki ter razmišlja o prihodnosti slovenske diplomacije.

Tak razmislek pa je danes še kako potreben: po besedah dr. Boštjana Udoviča iz predgovora je knjiga V službi diplomacije »pričevanje časa, pričevanje, ki je izjemno dragoceno, predvsem pa nujno, če želimo skupaj graditi diplomacijo, ki bo zmogla narediti vse, da bo Slovenija ponovno zgodba o uspehu«.

Z avtorjem se je pogovarjal dr. Boštjan Udovič.

Organizator dogodka Center za mednarodne odnose (FDV) in založba Modrijan.