Posnetek: Mirjana Brelih

Dr. Peter Čeferin v svoji peti knjigi »Prepoznava« in druge zgodbe ostaja zvest humorju, satiri, situacijski in karakterni komičnosti,
s katerimi se je usidral med slovenske bralce kot zaželen avtor resničnih osebnih doživetij.

Pogovor z avtorjem je spletal televizijski voditelj Slavko Bobovnik.

O njegovih literarnih prizadevanjih je naglas razmišljal pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar, dr. Robert Simonišek.

Družabno dogajanje je obogatila tamburaška skupina Marjetica.


Restavracija Maxim v Ljubljani, februar 2017

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Ljudsko izročilo pravi, da ima vsak izmed nas v sebi dva volkova, belega in črnega. Ves čas se bojujeta med sabo in zmaga tisti, ki ga hranimo.

O pasteh sodobne družbe, o našem odnosu in odgovornosti, smo se pogovarjali s Sanjo Lončar, vodjo izjemno uspešnega projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Pravi, da vedno sta potrebi dve strani, ena, ki želi neko neumnost sprožiti in druga, ki to neumnost sprejme. V nekem trenutku se bomo zbudili v svetu, ko našim otrokom ne bomo znali odgovoriti zakaj nekih stvari nismo preprečili takrat, ko bi to bilo relativno preprosto.

Vabimo vas tudi k podpisu evropske državljanske pobude Zavarujmo tla, več o tem si lahko preberete na portalu http://www.zazdravje.net/ .

Ustvarjalno praznovanje kulturnega praznika

S kancem hudomušnosti lahko povežemo besedo cianotipija, ko prvič slišimo zanjo, s cianidom in tipi. Potemtakem tudi z Agato Christie. Ne pa s Francetom Prešernom. A to je veljalo le do letošnjega 8. februarja, od takrat dalje pa lahko cianotipijo postavimo v zvezo tudi s Prešernom.

Kako le?

- Moralistična različica odgovora: Ana Jelovšek je hotela s kancem cianida, živčnim strupom, živcirati svojega tipa, Prešerna, ker je namesto nje, matere svojih otrok, opeval Julijo Primic.

- Amoralistična različica odgovora: Julija Primic je s kancem cianida v opojnem napitku testirala pokončnost svojih snubcev, zmagal je Prešeren, le da se je potem vmešala Julijina mati in izbrala onega šaufenstra ali kaj je že bil, ker Prešeren ni imel denarja; mu ga je bila Ana sproti pobrala, za alimente).

Zdaj pa zares.

Posnetek: Mirjana Brelih

Knjiga Prevarana Slovenija razkriva ozadja novejše slovenske zgodovine in prinaša vrsto presenetljivih, doslej spregledanih ali zamolčanih dejstev o ozadju osamosvojitve. Gre za večletno delo novinarja Mate Šurca, soavtorja odmevne uspešnice, knjižne trilogije V imenu države, ki je prejela več mednarodnih nagrad in priznanj. Matej Šurc je novembra 2016 zanjo prejel nagrado čuvaj/watchdog Društva novinarjev Slovenije.
Poleg avtorja sta v pogovoru sodelovali publicistka dr. Spomenka Hribar ter dramska igralka in pisateljica Draga Potočnjak.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Mirjana Brelih

Začel se je nov cikel pogovorno – pripovednih doživetij s Carmen L. Oven, ki jo tokrat navdihuje življenje Leva Nikolajeviča Tolstoja in Carmen nam na začetku večera pove resnično zgodbo iz njegovega življenja. Pravi, da ga je ob padcih reševala zavezanost prirodi, šepet narave, ki ga je prepoznaval v drevesih, cvetlicah, na poljih …

Gostja večera je bila Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, urednica in avtorica mnogih knjig. Pravi, da njen odnos do narave ni alternativen ter da poslušati naravo sploh ni težava, to je naše naravno stanje. Le da moramo pred tem izklopiti veliko ovir, ki grozijo, da popačijo tisto, kar zares slišimo, vidimo, vonjamo,... . Ko spoznate svoje vzorce, način, kako sodite, čustva, ki vas pahnejo v odsotnost itd., boste lažje ločili, kdaj ste sposobni poslušanja tistega, kar vam želita sporočiti narava in stvarstvo. Šele ko utišamo lastne šume, bomo slišali dobro glasbo, ki jo oddaja vse okrog nas. (Ščepec Vedenja, Sanja Lončar)

Prijeten in iskriv pogovor bo morda nekaj predramil in zaživel tudi v vas.

Naslednji dogodek tega cikla bo 13. februarja v klubu Cankarjevega doma, kjer bo Carmen gostila Naro Petroviča in dr. Jožeta Podgorška.

Posnetek: Mojca Dular

Konoplja že dolgo buri domišljijo, še posebej pa je izpostavljena v zadnjem času zaradi vse večje penetracije v prostor. Kljub temu, da je po krivici obsojana, pa je zaradi črnega trga lahko resnično nevarna. Tako kot večina zelišč je njena uporaba ob pravilni rabi zdravilna.

Gregor Škerl je predstavil nekaj zanimivih in poučnih informacij s področja pasti črnega trga, ki na uporabnike prežijo pri samozdravljenju.

Posnetek: Mirjana Brelih

Znanje o konoplji se je nabiralo skozi tisočletja in se je kljub prohibiciji ohranilo vse do danes. Po odkritju endokanabinoidnega sistema pa je to znanje dobilo povsem nove razsežnosti. Nekoč so ji kitajski cesarji rekli eliksir nesmrtnosti, danes pa lahko znanstveno pojasnimo zakaj konoplja učinkuje pri tako številnih bolezenskih stanjih in zakaj ima tako pozitiven vpliv za naše telo.

Vabimo vas h poslušanju predavanja Tanje Cvetrežnik, predsednice društva Hopla konoplja (društvo za zdravljenje s konopljo) in slišali boste v kakšne namene in na kakšne načine lahko uporabljate konopljo, kam se lahko obrnete za svetovanje in druge koristne informacije. Vprašanj iz publike kar ni zmanjkalo, ljudje kažejo izredno zanimanje za konopljo.
Priporočamo vam tudi ogled filma The Scientist na https://vimeo.com/152045352, da se spoznate s svojim endokanabinoidnim sistemom.

Posnetek: Jerneja Čater

V letu, ki se je izteklo, so se poslovili tudi vsak na svoj način s književnostjo povezani Aleš Debeljak, Fabjan Hafner, Vital Klabus, Vid Pečjak in Franc Zadravec.
Društvo slovenskih pisateljev (DSP) in Slovenski center Pen sta v Cankarjevem domu pripravila spominski literarni večer za te umrle književnike, prevajalce in poznavalce literature.

Večer v spomin umrlim kulturnikom je moderirala pesnica in publicistka Meta Kušar, ki se podpisuje tudi pod režijo in scenarij predstave, za izbor glasbe je poskrbel Iztok Simoniti. Na prireditvi je nastopil igralec Jurij Souček.

Posnetek: Mojca Dular

Carmen L. Oven se po odmevnem prvencu Sprehajalka Gospodovega psa (Mladinska knjiga, 2012) vrača z inovativnim romanom – knjigo v knjigi Tihotapci miru.

Avtorica zgodbo postavlja v dva svetova. Notri – v hišo odhajajočih in ven – v vsakdanja življenja ljudi, med tihotapce miru. A bolj, ko beremo, bolj je jasno, da svetova nista dva, je le eden – naš.

Pogovor je vodila Katarina Modic.

Mladinska knjiga, knjigarna na Trubarjevi, januar 2017

Posnetek: Mirjana Brelih

Na Srečanju bolnikov uporabnikov konoplje z Rickom Simpsonom nam je predsednik Zveze NVO na področju drog in njihove uporabe Dean Herenda, predstavil trende zadnjih let, ki kažejo na to, da samooskrba s konopljo narašča, črni trg pa upada. Na primerih posameznih zveznih držav ZDA, ki so konopljo legalizirale, ugotavljamo, da je rekreativna uporaba med mladimi nespremenjena ali pa je upadla, kriminal in pometne nesreče so drastično upadle, uživanje konoplje pa se je najbolj povečalo pri generaciji stari nad 50 let.

Pri najpogostejših tegobah starostnikov kot so glavobol, migrena, demenca, Alzheimerjeva bolezen, nespečnost, artritis itd., ima konoplja izredne rezultate. 60% zdravil, ki se uporabljajo v domovih starejših občanov, so protibolečinska sredstva, antidepresivi in če dodamo še uspavalna sredstva, to predstavlja že 80% predpisanih zdravil. Pri vseh teh motnjah pa je konoplja ekstremno uporabna. Dean Herenda meni, da bi bilo konopljo potrebno uvesti v domove starejših občanov. Več v prispevku.


Sejem Narava in zdravje 2016