Zapomni si:
nisi nesposoben, nisi manjvreden, nisi invalid,
kdor ti to reče, naj se gre solit!
Dokaži kaj znaš in koliko veljaš.
Ne dopuščaj si usmiljenja, pokroviteljstva, miloščine,
natoči kozarec rujnega in nazdravi na nov dan,
ker je mnogo še ovir, tako tistih v glavah ter arhitektonskih,
na tvoji poti, ki morajo stran.

Osebna asistenca nam daje krila, da nič za nas ni več ovira,
a na nas je, da si svojo usodo krojimo in neodvisno zaživimo.

Izvajalci osebne asistence morajo izpolnjevati dodatne strokovne pogoje za vpis v register na MDDSZ. Izkazovati morajo ustrezne strokovne kompetence, znanje in reference.

Mnogi, ki so postali izvajalci namreč sploh ne razumejo storitve osebne asistence oz. neodvisno življenja uporabnika. Poljubno si osebno asistenco razlagajo in interpretirajo, saj ni bilo nobenih filtrov npr. preizkusov usposobljenosti, nobenih kriterijev in nivojev potrebnega znanja, vsak, ki se je prijavil kot izvajalec je to avtomatično in neproblematično tudi postal. Eden največjih izvajalcev v Sloveniji je eklatanten primer tega. Zavod osebna asistenca Pomurja (ime, ki je navedeno v registru izvajalcev) oz. Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije , ki po potrebi deluje kot zavod drugič pa kot društvo in prejema tudi s FIHO znatna sredstva; gre za dvojno financiranje? V tem društvu očitno ne vedo, kaj delajo in počno. Zgovoren je tudi podatek, da je v Prekmurju delež upravičencev do osebne asistence praktično enak kot v osrednjeslovenski regiji.

Poslanska skupina SD se očitno pripravlja na ponoven prevzem omiljenega področja svojega ”haranja” na MDDSZ, zato predlagajo amandma, ki nima nobenega stika z realnostjo, še manj z vsebino zakona ali kvaliteto zakona. SD predlaga dodatno izobraževanje zgolj za tiste, ki so izvajalci do treh let zakona, namesto predlaganih štirih let! Tako Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije nebo potrebno preverjaje njihovega znanja in prav tako ne kompetenc. Temu društvu gre prav očitati velik konflikt lokalnih interesov in posledično neopravičenega dodeljevanja ur osebne asistence. A ker imajo močno podporo v poslancu Dejanu Židanu ter v drugih vidnih predstavnikov SD se zgodba izide. Podobno je z drugim na videz neproblematičnim amandmajem SD, ki hoče lokalnega predstavnika regije v skupini, ki bo ponovno ocenjevala potrebo po osebni asistenci! Poslanec Židan se očitno ne spozna zgolj na živinorejo, ampak tudi na “invalidorejo”! No vtakšnem primeru vse štima, saj je prekmurska regija tistata, ki ima nadpovprečno število invalidov z osebno asistenco. Morda je to način za zaposlovanje večjega števila nezaposljivih ali socialno izključenih ljudi in bo v tej regiji na takšen način nov razvojni razcvet.

Elena Pečarič


Priročnik za razumevanje neodvisnega življenja; Osebna asistenca, 19.5 EUR

naročila sprejemamo na; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Osebna asistenca

Kot poudarjajo v YHD, je bilo potrebnih skoraj 20 let, da je parlament sprejel Zakon o osebni asi‐ stenci (ZOA, 2017). Osebna asistenca je zakonsko zagotovljena storitev za osebe, ki zaradi svojega hendikepa potrebujejo vsaj 30 ur pomoči na te‐ den. Priročnik je obvezno čtivo za vse, ki so vklju‐ čeni v procese osebne asistence, koordinatorje na centrih za socialno delo, uporabnice in uporabni‐ ke osebne asistence, svojce ...

Na obravnavo v Državnem zboru čaka predlog no‐ vele ZOA‐B, ki bi po mnenju YHD morala dolo‐ čiti, da ima uporabnik za asistenta lahko zaposle‐ nega največ enega družinskega člana (in ne naj‐ več dva, kot je predlagano). V praksi se je izkazalo, da če ima uporabnik za asistenta zaposlenega naj‐ več enega družinskega člana, doseže najvišjo stop‐ njo neodvisnosti.

Ob izidu novega priročnika so poleg avtorjev (Elena Pečarič, Katrin Modic, Domen Retelj) o pomembnosti priročnika za slovensko strokovno javnost spregovorili:

ga. Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo,

državni sekretar na MDDSZ g. Cveto Uršič

in znanstvena recenzenta:

Prof. dr. Darja Zaviršek in red. prof. dr. Robi Kroflič



Naročila sprejemamo na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Cena je 19. 5 eur, priročnik obsega 173 strani, A4 formata.

Vsebuje barvne fotografije in slikovno gradivo skupaj s tehničnimi opisi, ki zagotavljajo dostopnost ljudem, ki ne vidijo.

Ne zamudite, da se kaj novega naučite!

Knjigo so predstavili:

Elena Pečarič, diplomirana filozofinja in sociologinja kulture, aktivistka, strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih pri YHD, Društvu za teorijo in kulturo hendikepa,

dr. Darja Zaviršek, ki je za knjigo prispevala besedilo o avtorici,

dr. Mladen Dolar, avtor spremnega besedila

in Gašper Malej, urednik KUD AAC Zrakogled.

Kamišibaj je papirno gledališče, ki ima svoje korenine na Japonskem, ko so ulični pripovedovalci zgodb zabavali ljudi na cesti. Tokrat v tej tehniki predstavljamo Sobitja, zgodbo v slikah, ki jih je Laura Ličer naslikala pred desetimi leti. Verze je malce kasneje napisal Miha Praprotnik, danes pa jih pripoveduje Lidija Maričič.

Dogodek je podprlo društvo YHD in ŠENT Ljubljana.


Direktor FIHO Vladimir Kukavica podal odstopno izjavo, na podlagi katere z dnem 30.04.2021 nepreklicno odstopa s funkcije direktorja FIHO

Direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) Vladimir Kukavica je v skladu s sporazumom o prekinitvi delovnega razmerja, ki ga je dne 11.2.2021 sklenil s Fundacijo, podal odstopno izjavo, s katero nepreklicno odstopa s funkcije direktorja FIHO. Pogodbeni stranki sta omenjeni sporazum sklenili zaradi različnega pogleda Sveta Fundacije ter direktorja na vodenje FIHO.

Ob 8. februarju,

kulturnem prazniku Slovencev, vabljeni na ogled virtualne razstave

Jure Šuštarič »Jutri je še en dan«

Posnetek: Laura Ličer

SOT 24,5 Masarykova 24, Metelkova mesto

Program SOT 24,5 podpirajo FIHO ter posameznice in posamezniki, ki s svojim prostovoljnim delom pripomorejo k širitvi idej YHD.

Vabljeni!


Človek je po naravi ljubitelj lepega in dobrega. Rad ima lepo in ustvarja lepo - z vsem kar premore. Včasih je to njegov glas, včasih s vso silo svoje zavesti slika, zida, poustvarja življenje v svoje udobje in zadovoljitvi svojega jaza.

Srečen je, kadar ustvarja in to od otročička do sivolasega starca.

Temu učeni ljudje pravijo kultura, ki nas spremlja od altimirskih jam do dandanašnjih vrhunskih izdelkov in umetnin.

8. februar je za nas poseben dan. Slovenci smo ga posvetili umetnosti in kulturi nasploh - pravimo Prešeren je sinonim za odlično. To je tisti dan, ko se s ponosom ozremo po slovenski ustvarjalnosti. Bogat nabor naših umetniških biserov nas navdaja s ponosom. So ambasador slovenski identiteti.

Kako pa ga obeležujemo?

Na ta dan naj bi bili vsi ponosni člani tega občestva sklenjeni pod okriljem bogov umetnosti. Podelimo Prešernove nagrade, prebiramo Prešerna, se sprehodimo po hodnikih kakšne galerije, ugotavljamo da to umetnost vse manj razumemo in da bi bilo potrebno ustvarjati za navadnega človeka.

Ljudje s težavami v duševnem zdravju ponavadi spregledajo ta dan in uživajo v prostem dnevu. Premalo se zavedamo, da je prav umetnost tista, ki dela naše življenje znosnejše in se lahko tako dokažemo v svetu nestigmatiziranih ljudi.

Letos vas opozarjamo na ta dan z videoprojekcijo razstave Jureta Šuštariča z naslovom »Jutri je še en dan« in s kratkim recitalom Prešernovih poezij.

Prispevek so pripravili ljudje, ki v srcu dobro mislijo.

Metelkova mesto, 8. februar 2021

Na letošnjem 23. Festivalu slovenskega filma si med drugim lahko od 6.10 do 11.10 brezplačno na spletni platformi ogledate dokumentarni film živiM, ki opisuje življenje Martine Piskač od zgodnjega otroštva, najstniška, mladosti in materinstva, vse do zrele dobe, ko je postala ... . Ima spinalno mišično atrofijo. Življenje, ki ga je glede na številne negativne prognoze uspela obrniti sebi v prid, po svojih željah ter ambicijam, v aktivno in enakopravno. Kljub težkemu in napredujočemu fizičnemu hendikepu, zaradi katere je na električnem vozičku, s pomočjo osebne asistence sedaj živi neodvisno. Sama ne more premakniti niti roke, pa vendar živi s polno paro, v pravem pomenu besede. Film živiM podira predsodke, da je življenje skromno in pusto, manj ustvarjalno in razposajeno in dokazuje, da ni meja volji, razumu in hotenju. Prav zaradi hendikepa Martina dobro ve, kako dragoceno je življenje, saj je že večkrat gledala smrti v oči in jo do sedaj vedno pregnala. Na svoje življenje gleda tudi z vidika ironije in samoironije, ki je mnogokrat pogoj, da se prebrodi tudi najtežje trenutke.

Postopek pridobitve kode:

1. Greste na https://www.fsf.si/2020/class/zivim/?wcs_timestamp=1601942400

2. Pritisnete na VIDEO NA ZAHTEVO

3. Pritisnete na Nimate kode za ogled?

4. Izpolnite podatke, tam kjer piše program označite Celovečerni film

5. Pritisnete na Pošlji zahtevo

Kode bodo aktivne oz. se bodo poslale s pričetkom festivala. Vsaka koda omogoča ogled posameznega programa za čas 12 ur.

Slovenska filantropija enajstič organizira FESTIVAL MIGRANTSKEGA FILMA (FMF), letos zaradi razmer dva meseca po običajnem terminu ob svetovnem dnevu beguncev. V Ljubljano in 8 drugih mest po Sloveniji ponovno prihajajo projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev.

Festival migrantskega filma bo v Ljubljani potekal med 7. in 10. septembrom v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju in na Slovenski filantropiji. Obiskovalci si bodo festivalske filmske projekcije lahko ogledali v Hišah Sadeži družbe in partnerskih organizacijah v Mariboru, Murski Soboti, Ljutomeru, Žalcu, Cerknici, Logatcu, Metliki in Črnomlju.

V petih sklopih – Zidovi kolonializmov, Portreti, Premični domovi ženskih migracij, Pogledi iz Evrope in Mladi onkraj meja bo festival gledalcem ponudil 14 filmov iz 7 držav ter sklop kratkih filmov, ki so jih posneli mladostniki iz Slovenije. Na festivalu bo gostovalo 8 filmskih ustvarjalcev in gostje spremljevalnih dogodkov. Tudi tokrat bodo v ospredju aktualne zgodbe, povezane s posledicami globalne politike, z realnostjo prihoda v novo okolje in tkanjem novih socialnih vezi. S filmskimi zgodbami in prispevki gostov pozivamo k razmisleku o aktualni migracijski politiki in ponujamo drugačen pogled na ljudi, ki so ujeti v begunska taborišča, živijo v nehumanih razmerah ali izginejo nekje na poti.

»Premikati se, raziskovati nova področja je v naravi človeškega rodu. Toda milijoni, o katerih govorijo migrantski filmi, se ne premikajo zaradi radovednosti, želje po odkrivanju novega. Premikajo se, da bi ohranili svoja življenja in življenja svojih bližnjih, zaradi strahu.« - dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije

Otvoritev festivala bo v ponedeljek, 7. septembra ob 20.30 uri v Kinodvoru v Ljubljani. Otvoritveni film Videti El Aaiun (2019) je posnel slovenski novinar Erik Valenčič v sodelovanju s fotografom Arnejem Hodaličem in fotografinjo Katjo Bidovec.

Letos bomo s filmoma Ukradeno otroštvo (Violated Childhood, 2019) in Stolp (Al Bourj, 2018), 8. septembra v Slovenski kinoteki ponovno spregovorili o situaciji v Palestini in razmislili o tem, kaj migracije pomenijo za migrantke s filmom Dežela žensk (Kadınlar Ülkesi, 2019), 9. septembra v Slovenski kinoteki.

Za konec bomo 10. septembra predstavili dva pogleda v Sloveniji živečih migrantov Kakšen Sirec pa si? (Why so UnSyrian?, 2019) in Spoznajmo se (Let's meet, 2019), ob 17. uri v Pritličju, po filmih bo sledil pogovor z avtorji. Isti dan ob 18. uri bodo v Slovenski kinoteki na sporedu kratki filmi mladostnikov o migracijah ter pogovor z njimi. Festival bomo zaključili ob 20. uri na dvorišču Slovenske filantropije, s projekcijami petih kratkih filmov v okviru dogodka Kino na prostem.

Več o programu letošnjega festivala in spremljevalnih dogodkih lahko preberete na spletni strani festivala http://fmf-slovenija.si. Udeležba na dogodkih je brezplačna.