Intervju z Alenko Bratušek ob materinskem dnevu

Materinski dan je priložnost za pogovor o materinstvu pa tudi o očetovstvu. O materah, otrocih in očetih v luči podpornih politik sem se pogovarjala z bivšo predsednico Vlade, ustanoviteljico in predsednico politične stranke Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov in poslanko v Državnem zboru, mag. Alenko Bratušek.

Študentska organizacija Iskra organizira za letošnji osmi marec protestni shod. Pričel se bo 8. marca 2017 ob 16. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Shod je del mednarodnega gibanja A Global Women’s Strike, ki spreminja praznovanje dneva žena v mednarodno stavko žensk. O vprašanjih, na katere opozarja namen shoda v Sloveniji, sem se pogovarjala s koordinatorko pri Iskri, Mojco Žerak.

V zadnjem delu intervjuja Tomo Križnar razkriva, kam gre denar za humanitarno pomoč in zajezitev migrantskih tokov v Evropo, ki ga Evropska unija namenja Sudanu. Zakonca Križnar pišeta vsak svojo knjigo in upata, da bosta dokumentarni film, ki ga pripravljata, lahko zaključila s posnetkom vrtalne naprave na cilju - v Nubskih gorah.

Staroselce v Nubskih gorah poleg vojne ogroža tudi pomanjkanje vode. Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar si prizadevata tja pripeljati vrtalno napravo. Za pomoč sta zaprosila tudi predsednika Boruta Pahorja.

Tomo Križnar je spregovoril o svoji izkušnji v južnosudanskem zaporu, Bojana Pivk Križnar pa o tem, kako je potekalo reševanje in kdo vse je zaslužen za njegovo izpustitev.

Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar sta spregovorila o svojem zadnjem potovanju v Sudan oz. Južni Sudan.

Posnetek: Laura Ličer

Predsednik RS - zgolj protokol?
Intervju predsednika Republike ob mednarodnem dnevu hendikepiranih, 3. december 2015

Beseda invalid je latinskega izvora in izhaja iz besede »invalidus«, kar pomeni biti nezmožen, neveljaven, nesposoben … Raba besede invalid za človeka, ki ima gibalne, senzorne ali intelektualne ovire, se je zelo skladala s koncepti v preteklosti, ko so ljudi s takšno »nalepko« zaprli v posebne zavode, kjer so se učili in usposabljali za kakšna dela in to daleč od oči drugih v nekem okolju, ki je nudilo navidezno varnost. Tak koncept se je lepo skladal z medicinskim modelom gledanja na tovrstno populacijo, ki je ljudi delila predvsem po diagnozah in v teh »invalidih« videla predvsem ljudi potrebne skrbi in pomoči, »posebne obravnave«, nesnčne rehabilitacije, ki so največkrat nezmožni za samostojno življenje in odločanje o samem sebi.

Naprednejših družbah je pristop povsem v drugačni perspektivi. Govorimo socialnem modelu, ki v sebi nosi videnje in razumevanje specifičnosti posameznikov skozi perspektivo doseganja univerzalnih človekovih pravic. Dejanske ovire so tiste, ki jih postavlja družba in nam preprečujejo biti enakopravni in enakovredni ter imeti enake možnosti. Hendikep pomeni emancipatoričen pristop do odstranjevanja takšnih in drugačnih ovir ter odpravljanja predsodkov in stereotipov v družbi kjer se te ovire nahajajo. Ne gre za iskanje in posledično popravljanje ali odstranjevanje drugačnosti v posamezniku ampak za spreminjanje družbe, ki te ovire generira in reproducira.

Avtorica: Elena Pečarič

Intervju s Tomažem Pangeršičem

Skupnost socialnih zavodov Slovenije na področju institucionalnega varstva starejših in na področju varstva posebnih skupin odraslega prebivalstva, ki ga izvajajo domovi za starejše in posebni socialno varstveni zavodi za odrasle (v nadaljevanju: področje dejavnosti skupnosti), na 68.b člena Zakona o socialnem varstvu, opravlja naslednje naloge kot javna pooblastila:

1. vzpostavi in vodi enoten informacijski sistem na področju dejavnosti skupnosti in zagotavlja njegovo povezavo v enoten informacijski sistem socialnega varstva,

2. vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov s področja dejavnosti skupnosti in je upravljavec centralne zbirke osebnih podatkov na tem področju,

3. načrtuje in izvaja izobraževanje za delavce na področju dejavnosti skupnosti, ki niso strokovni delavci ali strokovni sodelavci po tem zakonu,

4. v skladu z veljavnimi normativi in standardi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona določa podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriterije za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitve na področju dejavnosti skupnosti.

MDDSZ je financiralo skupnost v letu 2014 v višini 82.369,47 EUR in v letu 2015 za kar 90.854,42 EUR!

Beri tudi v povezavi:

Kaj se skriva za vrati v enoti Marof?

Ignoranca MDDSZ do 945 zlorabljenih!

945 zlorabljenih!

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Z Gregorjem Zornom sva poskušala podati neke osnovne informacije o konoplji in zdravljenju z le-to. Pogovor je namenjen predvsem tistim, ki konoplje še niso sami raziskovali.
Področje konoplje je zakonsko neprimerno urejeno in kliče po spremembi. Nujno bi bilo tudi, da začne stroka proaktivno sodelovati.
Gregor Zorn končuje študij biologije, je pa tudi eden tistih, ki zelo zavzeto raziskujejo konopljo. Redno spremlja nova znanstvena odkritja in se udeležuje izobraževanj tako pri nas kot v tujini, ter aktivno deluje v iniciativi za regulacijo konoplje Zbudimo se.
Vredno si je vzeti eno uro časa in si ogledati posnetek.