Intervju z Alenko Bratušek ob materinskem dnevu

Materinski dan je priložnost za pogovor o materinstvu pa tudi o očetovstvu. O materah, otrocih in očetih v luči podpornih politik sem se pogovarjala z bivšo predsednico Vlade, ustanoviteljico in predsednico politične stranke Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov in poslanko v Državnem zboru, mag. Alenko Bratušek.

Ali ste v času vodenja Vlade obravnavali pobude, ki bi bile v korist otrokom in materam in s tem Sloveniji, ali so vam znane tovrstne pobude, denimo s strani feministk je slišati, naj bi bili vrtci brezplačni?

Ko sem prevzela Vlado, je bila naša država v zelo težkih časih - gospodarsko in finančno. Prihodkov je bilo za milijardo evrov manj, kot jih bo letos. V proračunu ni bilo manevrskega prostora za posebne spodbude ali olajšave pa tudi ne spomnim se, da bi dobila na mizo konkreten predlog, povezan z olajšavami za matere, otroke. To seveda ne pomeni, da danes, ko so časi boljši, ne bi razmišljali v tej smeri. Glede na demografske probleme, s katerimi se sooča Slovenija, moramo vsekakor najti spodbude za večjo rodnost, za več otrok v Sloveniji. Zaenkrat je vrtec brezplačen le za drugega otroka, a še to ne v celoti. Narediti bi morali izračune, kako bi lahko občine finančno uresničile to pobudo, saj so občine tiste, ki financirajo predšolsko vzgojo in varstvo. V luči prenizke rodnosti je pobuda dobrodošla in tudi vredna podpore.

Poznate zakonodajno prakso v razvitih demokracijah na področju varstva materinstva in pravic žensk, prakso, ki bi jo dali za zgled Sloveniji? Obstaja kaj takega?

Skandinavske države znajo zelo dobro poskrbeti za to, da je ženska lahko mama in hkrati aktivna v družbi. Moški na Norveškem morajo na primer obvezno za tri mesece na porodniški dopust, torej si starši že v tistem otrokovem zgodnjem obdobju razdelijo breme skrbi. Niso samo ženske tiste, ki v prvem obdobju skrbijo za otroka, tako kot pri nas v devetindevetdesetih odstotkih. Če bi morala iskati vzor, ki bi želela, da se po njem zgleduje naša država, so to skandinavske države, cel skandinavski socialni model je takšen, da bi ga želela videti tudi v Sloveniji.

Ali so vam znani očitki feministk, čeprav so po eni strani tudi laskavi, ko vas primerjajo z Margaret Thatcher v povezavi z njenim liberalnim kapitalizmom? Kaj menite o teh očitajočih primerjavah?

V Sloveniji sem bila prva ženska, ki je v prevzela vodenje Vlade in že dejstvo, da se je to zgodilo šele po 25 letih, pove dovolj. Ostali del Evrope sicer ni nič boljši. Margaret Thatcher je bila prva malo bolj avtoritativna pri vladanju in ženska na položaju. Ko si predsednica vlade je treba narediti stvari, ki so dobre za državo in dobre za ljudi, tudi če tega v tistem trenutku ni videti tako. Če veš, da je nekaj dolgoročno treba narediti, tudi če so ljudje takrat, ko to delaš, proti, se moraš odločiti in moraš sprejeti odločitev, ker verjameš, da je to prava odločitev za prihodnost države in ljudi. Seveda je velikokrat tako, da so odločitve tudi proti volji ljudi. Če vprašate ljudi, bi vsi znižali davke in zvišali plače in pokojnine, samo, to se ne sešteje in to države ne pelje v pravilno prihodnost. Tisti časi so bili težki, treba je bilo sprejemati težke odločitve, rezultati se kažejo pa danes. Mogoče me prav zaradi naštetih vidikov nekateri primerjajo z gospo Margaret Thatcher, čeprav nisem slišala prav veliko teh primerjav.

Poznam izobraženke, ki so se pohvalno izražale o vašem vladanju, vas občudovale in trdile, da ste boljši od Drnovška. Po drugi strani so krožile opazke številčnejše množice žensk, ki so se ukvarjale z dolžino vaših kril in podobnimi malenkostmi. Kaj menite, ali je ženski pogled, ko opazuje drugo žensko, kakšen značilen ženski pogled? Mogoče tista zloglasna ženska nevoščljivost? Opazila sem tudi, da so najbolj godrnjale čez vas tiste ženske, katerih moški so vas gledali minutko dve dalj časa, kot bi bilo dovolj, da se informirajo o vaši tekoči politični dejavnosti.

Mogoče bi lahko rekli, da ... je prisotne nekaj ženske zavisti. Moja ocena je, da bi ženske lahko dosegle bistveno več, če bi znale držati skupaj. Analiza našega volilnega rezultata kaže, da je moja stranka, da sem, če hočete, tudi jaz, dobila več moške podpore, kot ženske in lahko povem, da sem na nek način nad tem kar malo razočarana. Res bi si želela, da bi znale ženske tudi v Sloveniji stati ena za drugo, ne samo z besedami, ampak potem tudi z dejanji.

Ali je kje drugače? Prej ste dali za zgled skandinavske države, ali je tam več solidarnosti med ženskami, ali je sploh mogoče kaj storiti, da bi bilo te solidarnosti več? Tu so mora po moje nekaj premakniti.

Ne znam vam povedali, ali je podpora žensk ženskam v Skandinaviji boljša, vsekakor pa menim, da imajo ženske tam drugačen položaj v družbi, kot ga imamo pri nas. Ena takih značilnosti je tista, ki sem jo že omenila, da mora tudi oče otroka obvezno tri mesece na porodniško. Tudi delovni čas v Skandinaviji je prilagojen tako, da lahko ženske ali moški skrbijo za družino, da ni nič nenavadnega, če ministrica ob treh ali pa ob pol štirih na sestanku vstane in reče, moram po otroka v vrtec. Pri nas imamo primer našega Državnega zbora, kjer se nihče ne vpraša, ali je treba takrat, ko traja seja od jutra do večera, popoldne poskrbeti za otroke, kdo bo to naredil, skratka potrebni so koraki, ki bi lahko celotni družbi pokazali, kaj je prav in kaj ne, da bi bila naša demografska slika boljša in naša družba bolj prilagojena družini.

Glede vprašanja, kako bi ženske bolj podpirale ženske, tega vam ne znam povedati, ne vem, kaj bi bilo treba narediti. Po mojem mnenju gre za dolgotrajen proces. Zanimivo, da ste to vprašali. Ženske bi zlasti morale zaupati druga drugi, vedeti, da ženske in moški nikoli ne bomo enaki, ker smo si različni, enakopravni da, ampak različni in ravno zato bi ženske morale bolj razumeti druga drugo. Želim si, da bi znale stopiti skupaj, če ne drugače, vsaj pri stvareh, ki zadevajo ženska vprašanja.

Zdi se mi, da potrebuje ženska tekmovalnost kulturni proces, kulturni preskok, da bi lahko dojela vzajemnost.

Da, verjetno bo res potreben kulturni preskok, da bi se ženske zavedale, da smo skupaj močnejše, da lahko skupaj več dosežemo, da bi bila podpora ene drugi nekaj dobrega in da nevoščljivost uspešnosti posameznic ne sme biti tisto, kar nas omejuje. Zavedati se pa moramo, da je politika, kakorkoli obrnemo, še vedno, ne samo v Sloveniji, tudi drugod po svetu, bolj moška domena in mogoče tudi to dejstvo drži ženske na volitvah nekoliko nazaj in raje glasujejo za moškega kot za žensko.

Ali v vlogi aktivne udeleženke pri upravljanju države občutite, da bi bila vaša beseda zaradi vašega spola manj upoštevana?

Mediji in novinarji so me obravnavali drugače zato, ker sem ženska. Na vsakem intervjuju sem dobila vprašanje, kako usklajujem družinsko življenje s poklicnim. Mojih moških kolegov tega ne sprašujejo. Mediji so se ukvarjali z vzorci na mojih oblekah, z mojimi čevlji, tega pri moških kolegih nisem opazila. Tudi seksističnih izjav je bilo v času mandata, prva taka je bila, da bo moj mandat trajal toliko, kot dolžina mojega krila ... Nisem se posebej ukvarjala s temi komentarji, ker sem res vodila Vlado v težkih časih in ni bilo časa še za druge stvari.

Prav bi bilo, da mediji pričnete obravnavati moške in ženske enako. Zakaj smo samo ženske tiste, ki skrbimo za otroke? Zakaj vedno dobivamo vprašanja in pomisleke, kako pa ti zdaj, ob tej težki službi, ki traja 24 ur na dan, skrbiš še za otroke, ti otroci imajo konec koncev tudi očeta. Zakaj takih stvari ne sprašujejo mojih moških kolegov?

Da me ne bi jemali resno, ker sem ženska, ali pa imeli zaradi tega pomisleke o mojem delu, tega nisem občutila.

V vprašanjih medijev, na katere ste opozorili, vidim posredno grajo, da se sploh ukvarjate s stvarmi, ki "pritičejo" moškim.

Obstajata dve magistrski nalogi* prav na to temo; kako so mediji mene kot predsednico vlade obravnavali drugače kot vse moške kolege. Zanimivo jih je prebrati. Imela sem intervju z magistrantko, ki je pisala eno od nalog. Ugotavlja in je zelo presenečena, da tudi ženske novinarke, ali pa še posebej ženske novinarke, znajo biti kritične, dajati seksistične izjave in tako naprej. Pa smo spet pri vprašanju, zakaj ženske (smeh) ne podpiramo žensk.

Judita Trajber

20. 3. 2017

* ena izmed nalog je: Aleksandra Klopčič, Seksistični diskurz v notranjepolitičnih prispevkih slovenskih tiskanih medijev: analiza novinarske obravnave prve slovenske predsednice vlade Alenke Bratušek,
http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_klopcic-aleksandra.pdf

Komentarji  

+2 #1 Igor Dukanovic 18:16 28-03-2017
Hvala, Predsednica! :-)
Citat

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži