Posnetek: Mojca Dular

Z raziskovanjem zakulisnega dogajanja umorov nas kriminalka Pogodba s sočnim jezikom, živimi dialogi in nepredvidljivimi zapleti odpelje v osrčje mafijskega dogajanja. Glavni akterji – kriminalisti, tožilci, novinarji in politiki – imajo obraze, karakterje, osebne zgodbe in marsikdaj tudi zavezujočo skupno preteklost. Njihove ljubezenske in prijateljske vezi se prepletajo s službenimi zadolžitvami in meje med tem, kje se konča država in začne mafija, so zelo zabrisane. Zgoščeno žanrsko pisanje Mojce Širok vzdržuje napetost od prvega do zadnjega stavka; odlična nova slovenska kriminalka se sicer dogaja v Italiji, kjer je mafija globoko vraščena v družbeno tkivo, a bi teme, o katerih govori, lahko prenesli tudi v slovensko okolje.

Z avtorico Mojco Širok se je pogovarjal urednik in publicist Aljoša Harlamov.

26. marca 2018 je v Kinu Šiška potekala javna tribuna z naslovom Za dostojno delo. Spregovorili so predstavniki pomembnih slovenskih organizacij, kot so Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat prekarcev, Mirovni inštitut in drugi, ki so z različnih kotov osvetlili škodljiv vpliv prekarnosti na našo družbo.

http://dostojno-delo.si/

http://socialna-druzba.si/

26. marca 2018 je v Kinu Šiška potekala javna tribuna z naslovom Za dostojno delo. Spregovorili so predstavniki pomembnih slovenskih organizacij, kot so Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat prekarcev, Mirovni inštitut in drugi, ki so z različnih kotov osvetlili škodljiv vpliv prekarnosti na našo družbo.

http://dostojno-delo.si/

http://socialna-druzba.si/

Posnetek: Sonja Korelc

Nedavne začasne odredbe in tožbe vložene zoper medije so odmevale v novinarski skupnosti, odprle so vprašanja o upravičenosti, samem postopku kot tudi o mejah svobode izražanja.

Društvo novinarjev Slovenije je zato organiziralo debato:
Začasne odredbe – ukrepi preventivne cenzure?

Razpravljali so:
– doc. dr. Rok Čeferin, odvetnik iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, na FDV nosilec predmeta Novinarstvo, etika in profesionalnost;
– mag. Silvester Šurla, odgovorni urednik revije Reporter;
– Anže Voh Boštic, ustanovitelj in odgovorni urednik portala Pod črto;
– mag. Emil Zakonjšek, odvetnik iz Odvetniške pisarne Zakonjšek, specialist za medijsko pravo.

Pogovor je vodil Uroš Škerl Kramberger, novinar Dnevnika.

Posnetek: Mojca Dular

Februar je mesec vzgoje lastnih sadik. V tem mesecu zavihamo rokave in posejemo prva semena. Predvsem plodovke potrebujejo dovolj časa za rast, zato s setvijo nikar ne čakajmo predolgo.

• Zakaj vzgajamo lastne sadike?
• Katere sadike lahko vzgojimo doma?
• Kaj vse potrebujemo za začetek?
• Kako izbrati prava semena, gnojila in zemljo?

Veliko besed je bilo namenjenih samemu postopku in pogojem kalitve, pikiranju in vse do same presaditve na prosto. Na samem predavanju je bila tudi možnost ogleda in nakupa Vrtnarskega dnevnika 2018. Več o dnevniku: https://zmoremdomace.wordpress.com/2017/11/05/vrtnarski-dnevnik-2018-prednarocila/


EKO365, Ljubljana

EU je 16.01.2018 sprejela prvo vseevropsko strategijo za “Plastične odpadke” za varstvo planeta, obrambo EU državljanov in krepitev položaja EU industrije.

Strategija med drugim navaja: Evropska unija bo na podlagi nove strategije dosegla, da bo reciklaža koristna za podjetja. Novi predpisi bodo izboljšali možnosti za reciklažo plastike in povečali povpraševanje po reciklirani plastiki. S tem se bo povečala potreba po izboljšanju zmogljivosti za reciklažo ter sistema ločevanja in sortiranja odpadkov po vsej EU. Strategija bo pripomogla tudi k zmanjšanju količine plastičnih odpadkov.

Da bi se prepričali, kako resno pristopa Slovenija k temu problemu, smo 25.01.2017 člani AAG izvedli na robu TNP v Mojstrani EKO-PATRULJO, ki je pokazala realno sliko, kako se država misli resno spopasti s tem problemom.

EKO PATRULJO smo izvedli na zemljišču podjetja KO-OP Mojstrana sedaj upravlja Družba za upravljanje terjatev ​bank, d.d., ki je v lasti Države Slovenije in le tega prodaja. Na svoji spletni strani, kjer prodajajo to območje z objekti, so med drugim ironično zapisali:

“Iz Mojstrane vodijo poti v osrčje Triglavskega narodnega parka, zato je kraj postal pomembno izhodišče za planinske ture v Julijske Alpe in sprehode v tri čudovite alpske doline Vrata, Krmo in Kot. Širše območje Mojstrane je odlična izhodiščna točka za adrenalinske športe v naravi.”

Niso se zlagali samo niso zapisali, da na tem prostoru, ki ga prodajajo, kopičijo predvsem plastične odpadke, večinoma iz avtomobilske industrije. Po pogovoru z domačini, bi to območje moralo biti sanirano že pred dvema letoma, pa se do danes, razen odvoza manjše količine odpadkov in odstranitve nekaterih strojev iz stavb ni zgodilo nič.

To odlagališče krši vso slovensko in EU zakonodajo, naj samo omenimo, da nima nima niti lovilcev izcedne vode, niti proti proti-požarnega varovanja.

Na zemljišču smo opazili tudi “SKLADIŠČE ZAPALJIVIH IVERI”, kaj se je dejansko nahaja tam pa je drugo vprašanje.

Kljub temu, da v AAG ne zaupamo okoljski inšpekcijskim službi in MOP, bomo vseeno ta primer prijavili, da ne bodo kdaj rekli “SAJ NISMO VEDELI”.

Pred

​sednik​

Alpe Adria Green:
Vojko Bernard

International Environmental Centre AAG


Posnetek: Mojca Dular

Ko nekdo naših ljubih odide, sledi čas sprejemanja resničnosti in žalovanja – procesa, ki ga vsak doživlja po svoje. Ni napačnega žalovanja, je le naše ali žalovanje nekoga drugega. Ko ljube osebe odidejo nenadoma in brez slovesa, je proces sprejemanja izgube in žalovanja še toliko bolj zahteven. Kako naprej, ko odide nekdo, s katerim si se še zjutraj skupaj smejal, pil kavo, z njim stal na odru življenja? O procesu ža lovanja, o poteh, ki nas lažje vodijo naprej, o tem, kako se pogovarjati z žalujočim in kako sprejemati izgube, so se pogovarjali na januarskem Hospickafeju:

BARBARA HIENG SAMOBOR, direktorica in umetniška vodja Mestnega gledališča Ljubljanskega,

dr. POLONA OZBIČ, ki je doktorirala s področja žalovanja,

JOŽE LIKAR, prostovoljec Slovenskega društva hospic.

Pogovor je usmerjala Carmen L. Oven.

Hospickafe je neformalen družabni dogodek, na katerem se v varnem vzdušju dvajsetletne tradicije Slovenskega društva hospic, ki skrbi za umirajoče in njihove svojce, pogovarjamo o minljivosti. Delimo izkušnje spremljanja hudo bolnih, pričujemo o smrti, govorimo o procesu žalovanja ob izgubi bližnjega. Vse to s spoštovanjem in ranljivostjo ob zgodbah žalosti, bolečine in strahu, razočaranj, občutkov krivde in odpuščanja. Sebi in drugim temo smrti pomagamo udomačiti, skušamo jo detabuizirati.

Slovensko društvo hospic in knjigarna Konzorcij

Posnetek: Mojca Dular

Ob ponatisih Fenomenologije duha G. W. F. Hegla in Heglove Fenomenologije duha Mladena Dolarja, izidu Heglovih Predavanj o estetiki III: Kiparstvo in Znanosti logike III. v zbirki Analecta ter Orisu filozofije pravice v zbirki Temeljna dela in Heglove drhali Franka Rude v zbirki Naprej!

Povezovalec
Jure Simoniti

Gostje
Mladen Dolar in Zdravko Kobe

Pogovor o akutni in kronični aktualnosti Heglove filozofije. Za izhodišče bo služil Adornov stavek, da bi bilo treba plehkemu vprašanju, kaj pomeni Hegel za sedanjost, postaviti nasproti vprašanje, kaj bi naša sedanjost pomenila za Hegla ...

Posnetek: Mojca Dular

Tiskovna konferenca ob izidu nove knjige Elene Pečarič z naslovom Invalidski »Catch The Cash«
Državne loterijske igre

Po sledeh denarja in moči, velika riba malo ribico lovi.
Pohlep je nenasiten in si goltanja želi,
Invalid na invalidih sedmico si zagotovi,
kupite in si preberite kako se to z lahkoto naredi.


https://www.galarna.si/izdelek/21386/invalidski-catch-the-cash-drzavne-loterijske-igre

15.1.2018, Hostel Celica

Posnetek: Mojca Dular


Virtualni svet ima tudi svojo (zaenkrat nevidno) ceno. Programira naše možgane in podira njihov dosedanji način delovanja. Nas bodo računalniki reprogramirali? Nas res bogatijo z novimi podatki, ali ukinjajo našo potrebo po pomnjenju in tako še bolj šibijo naše sposobnosti? Koliko elektromagnetno valovanje računalnikov, tablic, telefonov moti normalno delovanje naših možganov? In kakšen je energijski odtis interneta?


Sanja Lončar in Mirela Smajić Zuber