Mini protest pred vlado, da poveča proračun še enemu zagovorniku; več kot je, raznih zagovornikov, manj štejejo, manj moči imajo. Verjamemo, da bi se ta funkcija morala ali bi se lahko izvajala neodvisno, a še vedno znotraj Urada človekovih pravic; vsaj kar se tiče administracije, infrastrukture. V nasprotnem primeru bo država odpirala nove in nove državne službe, od katerih diskriminirani posamezniki in skupine ne bodo imeli nič. Že do sedaj smo lahko opazili neučinkovitost tega organa, ki je bil kot samostojen organ ukinjen 17.3.2012 in prenesen pod okrilje MDDSZ; kajneda?!

Posnela in pripravila: Mirjana Brelih

Evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa in organizatorja javnega posveta Z industrijsko konopljo do inovativnih in okolju prijaznih izdelkov, novih delovnih mest in trajnostnega razvoja, smo prosili, da pokomentira stanje na področju konoplje v Sloveniji.

Dokler bodo uradniki, strokovnjaki in politiki rastlino konopljo le prestavljali sem ter tja po seznamu prepovedanih drog, bodo prave spremembe onemogočene. Davkoplacevalci bomo placevali uvoz konoplje, ki bi jo lahko sami pridelali na svojih vrtovih. Vemo kako praznega okusa in brez vonja je uvozen paradiznik v trgovini v primerjavi s paradiznikom iz domacega vrta. In se naprej bomo placevali prohibicijo konoplje na nasih vrtovih in vse kazenske pregone in sodne procese v zvezi s tem. Na vrtove ne smemo sejati niti t. i. konoplje za industrijsko uporabo, to lahko storite le, ce imate najmanj 10 arov zemlje in voljo, da se spopadete z birokratskimi zahtevami. Drobtinice, ki nam jih drzava namenja, bomo torej kar drago placali.

Posvet objavljamo po posameznih prispevkih v celoti:

- nagovor dr. Igorja Šoltesa,

- prispevek Maje Klemen Cokan; terenska kmetijska svetovalka na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje,

- prispevek Dejana Rengea; ekološki kmet, strokovni sodelavec Inštituta Icanna,

- prispevek Violete Tomić; poslanka Združene levice,

- prispevek Matjaža Grkmana; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

- prispevek doc. dr. Darje Ačko Kocjan; Biotehnična fakulteta,

- prispevek Silvestra Bolke; predstojnik Centra za sodelovanje z gospodarstvom,

- prispevek Boruta Šketa; praktik ekološke gradnje iz industrijske konoplje v Sloveniji,

- vprašanja in komentarji publike.

Posnela in pripravila: Mirjana Brelih

Permakultura je mnogo več kot samo način vrtnarjenja. Narava celostno in trajnostno upravlja svoj sistem in temelji na zakonih, ki enakovredno obravnavajo vse njene dele. To lahko prenesemo na vsa področja našega življenja. O tem smo se pogovarjali z Matejem Klinejem, vodjem Permakulturnega inštituta v Mariboru.

Matej pravi: "Želimo vpeljati najboljše trajnostne sisteme, ki so možni, to pomeni, da ne vnašamo dodatne energije za vzdrževanje, ampak, da se sistem vzdržuje sam." Njegovo predavanje o tem kaj permakultura je, lahko poslušate na https://www.youtube.com/watch?v=qRl-qCLuF4w.

Več informacij pa lahko poiščete na http://permakulturni-institut.si/.

Da je dogma neomejene gospodarske rasti tako kot rakavo tkivo, ki na koncu uniči gostitelja, že mnoga leta opozarja tudi Anton Komat. Zato permakultura ni samo izbira, je klic naše dolžnosti.

Posnela in pripravila: Mirjana Brelih

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes in obenem organizator javnega posveta »Z industrijsko konopljo do inovativnih in okolju prijaznih izdelkov, novih delovnih mest in trajnostnega razvoja«, ugotavlja, da imamo v Sloveniji tudi birokracijsko konopljo. Le-to uradniki tako zelo urejajo, da ves čas menijo, da je vse urejeno. Kako pa te ureditve delujejo v praksi, nam predstavita Dejan Rengeo in Maja Klemen Cokan. S čim se pri svojem delu soočata ekološki kmet in dolgoletni pridelovalec konoplje ter terenska kmetijska svetovalka? Da stojimo na mestu, pravi pionir pridelave konoplje Dejan Rengeo, ki je pred 22 leti sejal prvo konopljo.
"Slovenska konoplja je rastla na naših tleh prej kot krompir in koruza, rastla je kot danes plevel, hmelj, kamilica, sivka, pšenica in trta. Slovenska konoplja si zasluži, da raste na vsaki njivi, na vsakem vrtu. (Zelena dežela, glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije)

Pripravil: Gregor Škerl

David Icke bo v Ljubljani odstiral tančice programiranja naše zavesti in razkrival zarote.
Dražilček je tako vabilo na njegovo predavanje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, dne 19.3.2017, kot tudi na posnetek celega intervjuja, ki bo objavljen v kratkem.
Kako najti pravega sebe, kako biti boljši jaz.

Posnetek: Mojca Dular

“… Začeti moramo pri sebi, nadaljevati moramo med najbližjimi in potem moramo širiti krog sprave med vse, s katerimi smo si dani v sožitje. Nobena razlika v narodnosti, kulturi, religiji … ni razlog, ki bi lahko kar koli (v nas ali zunaj nas) vodil v dvobojevanje. Različnost nam je dana za dopolnjevanje in sodelovanje.” piše p. dr. Karel Gržan v svoji novi knjigi Vstanimo v suženjstvo zakleti: izstop iz smrtonosne igre polov (Sanje, 2016). Pogovor ob izidu knjige je vodil prof. dr. Marko Pavliha. V sodelovanju s Svetovnim etosom Slovenija.

Knjižnica Otona Župančiča

Skupina nevladnih organizacij, ki delujemo na področju človekovih pravic in nediskriminacije, z zaskrbljenostjo spremljamo medijska poročila v zvezi s pogoji delovanja Zagovornika načela enakosti – samostojnega državnega organa za varstvo pred diskriminacijo.

Vlado Republike Slovenije javno pozivamo, da Zagovorniku nemudoma zagotovi:

Posnetek: Mojca Dular

» … ljubil je pa vse in v ljubezni živel z vsem, s čimer ga je vezalo življenje, posebno s človekom – ne z določenim, ampak s tistimi, ki jih je imel pred seboj.« (N. L. Tolstoj, o Platonu Karatejevu, Vojna in mir)

Tolstoj pred kritično točko spreobrnitve in po njej kot pisec ni bil isti, trdi literarna zgodovina. A ves čas je bil in je ostal človek, zavezan iskanju duhovnega bistva. Na poti popolne spreobrnitve verjame, da je jedro vsakega človeka v njegovi sočutnosti in zmožnosti za ljubezen. Kako blizu smo temu jedru v sebi v času, ki v marsičem ni naklonjen sočutju in ljubezni?

Gosta: Ksenija Malia Leban in izr. prof. dr. Gregor Žvelc

Festival Tolstoj, iskalec resnice, Cikel pripovedno-pogovornih doživetij Carmen L. Oven

Naslednji dogodek je 3.4.2017 z naslovom Otroštvo - čas zorenja, ki nas spremlja vse življenje.

Državni zbor je 26. januarja 2017 sprejel novelo zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za azil. Ker je v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi zakon v veliki meri temelji na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije.

Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za azil. V kontekstu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) zakon o tujcih predstavlja korak h krepitvi policijske države. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.

Poleg premisleka o pomenu in učinkih zakona ter iskanja odgovorov na vprašanje, v kolikšni meri imamo opravka z uvajanjem de facto izrednega stanja in z avtokratskimi ambicijami oblasti, so udeleženci posveta identificirali tudi možnosti za čim prejšnjo razveljavitev najbolj problematičnih členov.

Na posvetu so sodelovali:

• Oto Luthar, ZRC SAZU (pozdravni nagovor)
• Andrej Rozman Roza
• Andreja Vezovnik, Fakulteta za družbene vede UL
• Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut
• Boštjan Videmšek, novinar Dela
• Tadej Troha, Filozofski inštitut ZRC SAZU
• Uršula Lipovec Čebron, Filozofska fakulteta UL

Organizator dogodka: ZRC SAZU in Mirovni inštitut

Posnetek: Rok Matić

Ljubljana, 2. marec 2017

Državni zbor je 26. januarja 2017 sprejel novelo zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za azil. Ker je v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi zakon v veliki meri temelji na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije.

Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za azil. V kontekstu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) zakon o tujcih predstavlja korak h krepitvi policijske države. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.

Poleg premisleka o pomenu in učinkih zakona ter iskanja odgovorov na vprašanje, v kolikšni meri imamo opravka z uvajanjem de facto izrednega stanja in z avtokratskimi ambicijami oblasti, so udeleženci posveta identificirali tudi možnosti za čim prejšnjo razveljavitev najbolj problematičnih členov.

Na posvetu so sodelovali:

• Oto Luthar, ZRC SAZU (pozdravni nagovor)
• Andrej Rozman Roza
• Andreja Vezovnik, Fakulteta za družbene vede UL
• Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut
• Boštjan Videmšek, novinar Dela
• Tadej Troha, Filozofski inštitut ZRC SAZU
• Uršula Lipovec Čebron, Filozofska fakulteta UL

Organizator dogodka: ZRC SAZU in Mirovni inštitut

Posnetek: Rok Matić

Ljubljana, 2. marec 2017