Državni zbor je 26. januarja 2017 sprejel novelo zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za azil. Ker je v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi zakon v veliki meri temelji na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije.

Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za azil. V kontekstu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) zakon o tujcih predstavlja korak h krepitvi policijske države. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.

Poleg premisleka o pomenu in učinkih zakona ter iskanja odgovorov na vprašanje, v kolikšni meri imamo opravka z uvajanjem de facto izrednega stanja in z avtokratskimi ambicijami oblasti, so udeleženci posveta identificirali tudi možnosti za čim prejšnjo razveljavitev najbolj problematičnih členov.

Na posvetu so sodelovali:

• Oto Luthar, ZRC SAZU (pozdravni nagovor)
• Andrej Rozman Roza
• Andreja Vezovnik, Fakulteta za družbene vede UL
• Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut
• Boštjan Videmšek, novinar Dela
• Tadej Troha, Filozofski inštitut ZRC SAZU
• Uršula Lipovec Čebron, Filozofska fakulteta UL

Organizator dogodka: ZRC SAZU in Mirovni inštitut

Posnetek: Rok Matić

Ljubljana, 2. marec 2017

Državni zbor je 26. januarja 2017 sprejel novelo zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za azil. Ker je v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi zakon v veliki meri temelji na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije.

Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za azil. V kontekstu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) zakon o tujcih predstavlja korak h krepitvi policijske države. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.

Poleg premisleka o pomenu in učinkih zakona ter iskanja odgovorov na vprašanje, v kolikšni meri imamo opravka z uvajanjem de facto izrednega stanja in z avtokratskimi ambicijami oblasti, so udeleženci posveta identificirali tudi možnosti za čim prejšnjo razveljavitev najbolj problematičnih členov.

Na posvetu so sodelovali:

• Oto Luthar, ZRC SAZU (pozdravni nagovor)
• Andrej Rozman Roza
• Andreja Vezovnik, Fakulteta za družbene vede UL
• Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut
• Boštjan Videmšek, novinar Dela
• Tadej Troha, Filozofski inštitut ZRC SAZU
• Uršula Lipovec Čebron, Filozofska fakulteta UL

Organizator dogodka: ZRC SAZU in Mirovni inštitut

Posnetek: Rok Matić

Ljubljana, 2. marec 2017

Tudi letošnje pustovanje je bilo v Riu De Fužine veselo, pisano in zabavno.

Posnetek: Mirjana Brelih

Drugi pogovorni večer iz cikla Pobeg v raj je Carmen L.Oven gostila Naro Petroviča in dr. Jožeta Podgorška. Tema je bila samooskrba in že na začetku slišimo kako nestabilna je naša preskrba s hrano, če smo uvozno odvisni. Medtem ko v imenu nacionalne varnosti postavljamo ograje, smo oskrbo s hrano zlahka prepustili tujim korporacijam.
Veliko je sistemskih napak na katerih je potrebno delati, da sploh lahko omogočimo samooskrbnost na takšni ravni kot jo potrebujemo, pravi Nara Petrovič, ki sedanjo situacijo in možne rešitve osvetli iz različnih zornih kotov.
Dr. Jože Podgoršek pa opozarja, da imamo zelo neetično tržno situacijo v verigi preskrbe s hrano, ter da imajo nekateri deležniki absolutno premoč proti vsem ostalim dobaviteljem. Svojo premoč izkoriščajo na način, da uveljavljajo nepostene prakse in nedovoljena ravnanja.
Ljudje sami lahko ukrepamo, se povezujemo, spreminjamo svoje nakupovalne navade in svoj odnos. Imamo bogato tradicijo in naravne danosti ter veliko samooskrbno moč.
V sredo 1.3.2017 bo Carmen v klubu Cankarjevega doma gostila Ksenijo Malio Leban in dr. Gregorja Žvelca. Tema pogovora bo tolstojanstvo - zagovarjanje ljubezni in dobrega do vseh ljudi. Če želite preživeti zagotovo zelo zanimiv večer, pridite.

Posnetek: Mirjana Brelih

Dr. Peter Čeferin v svoji peti knjigi »Prepoznava« in druge zgodbe ostaja zvest humorju, satiri, situacijski in karakterni komičnosti,
s katerimi se je usidral med slovenske bralce kot zaželen avtor resničnih osebnih doživetij.

Pogovor z avtorjem je spletal televizijski voditelj Slavko Bobovnik.

O njegovih literarnih prizadevanjih je naglas razmišljal pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar, dr. Robert Simonišek.

Družabno dogajanje je obogatila tamburaška skupina Marjetica.


Restavracija Maxim v Ljubljani, februar 2017

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Ljudsko izročilo pravi, da ima vsak izmed nas v sebi dva volkova, belega in črnega. Ves čas se bojujeta med sabo in zmaga tisti, ki ga hranimo.

O pasteh sodobne družbe, o našem odnosu in odgovornosti, smo se pogovarjali s Sanjo Lončar, vodjo izjemno uspešnega projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Pravi, da vedno sta potrebi dve strani, ena, ki želi neko neumnost sprožiti in druga, ki to neumnost sprejme. V nekem trenutku se bomo zbudili v svetu, ko našim otrokom ne bomo znali odgovoriti zakaj nekih stvari nismo preprečili takrat, ko bi to bilo relativno preprosto.

Vabimo vas tudi k podpisu evropske državljanske pobude Zavarujmo tla, več o tem si lahko preberete na portalu http://www.zazdravje.net/ .

Ustvarjalno praznovanje kulturnega praznika

S kancem hudomušnosti lahko povežemo besedo cianotipija, ko prvič slišimo zanjo, s cianidom in tipi. Potemtakem tudi z Agato Christie. Ne pa s Francetom Prešernom. A to je veljalo le do letošnjega 8. februarja, od takrat dalje pa lahko cianotipijo postavimo v zvezo tudi s Prešernom.

Kako le?

- Moralistična različica odgovora: Ana Jelovšek je hotela s kancem cianida, živčnim strupom, živcirati svojega tipa, Prešerna, ker je namesto nje, matere svojih otrok, opeval Julijo Primic.

- Amoralistična različica odgovora: Julija Primic je s kancem cianida v opojnem napitku testirala pokončnost svojih snubcev, zmagal je Prešeren, le da se je potem vmešala Julijina mati in izbrala onega šaufenstra ali kaj je že bil, ker Prešeren ni imel denarja; mu ga je bila Ana sproti pobrala, za alimente).

Zdaj pa zares.

Posnetek: Mirjana Brelih

Knjiga Prevarana Slovenija razkriva ozadja novejše slovenske zgodovine in prinaša vrsto presenetljivih, doslej spregledanih ali zamolčanih dejstev o ozadju osamosvojitve. Gre za večletno delo novinarja Mate Šurca, soavtorja odmevne uspešnice, knjižne trilogije V imenu države, ki je prejela več mednarodnih nagrad in priznanj. Matej Šurc je novembra 2016 zanjo prejel nagrado čuvaj/watchdog Društva novinarjev Slovenije.
Poleg avtorja sta v pogovoru sodelovali publicistka dr. Spomenka Hribar ter dramska igralka in pisateljica Draga Potočnjak.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Mirjana Brelih

Začel se je nov cikel pogovorno – pripovednih doživetij s Carmen L. Oven, ki jo tokrat navdihuje življenje Leva Nikolajeviča Tolstoja in Carmen nam na začetku večera pove resnično zgodbo iz njegovega življenja. Pravi, da ga je ob padcih reševala zavezanost prirodi, šepet narave, ki ga je prepoznaval v drevesih, cvetlicah, na poljih …

Gostja večera je bila Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, urednica in avtorica mnogih knjig. Pravi, da njen odnos do narave ni alternativen ter da poslušati naravo sploh ni težava, to je naše naravno stanje. Le da moramo pred tem izklopiti veliko ovir, ki grozijo, da popačijo tisto, kar zares slišimo, vidimo, vonjamo,... . Ko spoznate svoje vzorce, način, kako sodite, čustva, ki vas pahnejo v odsotnost itd., boste lažje ločili, kdaj ste sposobni poslušanja tistega, kar vam želita sporočiti narava in stvarstvo. Šele ko utišamo lastne šume, bomo slišali dobro glasbo, ki jo oddaja vse okrog nas. (Ščepec Vedenja, Sanja Lončar)

Prijeten in iskriv pogovor bo morda nekaj predramil in zaživel tudi v vas.

Naslednji dogodek tega cikla bo 13. februarja v klubu Cankarjevega doma, kjer bo Carmen gostila Naro Petroviča in dr. Jožeta Podgorška.

Posnetek: Mojca Dular

Konoplja že dolgo buri domišljijo, še posebej pa je izpostavljena v zadnjem času zaradi vse večje penetracije v prostor. Kljub temu, da je po krivici obsojana, pa je zaradi črnega trga lahko resnično nevarna. Tako kot večina zelišč je njena uporaba ob pravilni rabi zdravilna.

Gregor Škerl je predstavil nekaj zanimivih in poučnih informacij s področja pasti črnega trga, ki na uporabnike prežijo pri samozdravljenju.