Posnetek: Mojca Dular

Še je upanje za prihodnost.

Posnetek: Katja Kavaš

Pred natanko sto leti, ko se je končala prva svetovna vojna in je temelje Evrope pretresel razpad kar štirih imperijev – nemškega, avstro-ogrskega, ruskega in osmanskega –, se je tudi za Slovenijo začelo pisati novo pomembno poglavje. Dogodili so se politični, vojaški in diplomatski premiki, ki so začrtali meje slovenskega narodnega ozemlja in države, kakor v veliki meri veljajo še danes. Velike in odločilne, dobesedno zgodovinske zasluge za to ima slovenski pesnik in general Rudolf Maister. Kako se prepletajo družbene silnice s posameznimi dogodki in posameznimi osebnostmi? So za družbene spremembe vedno odločilni posamezniki? Kaj se lahko naučimo iz Maistrovega primera?
V razpravi so sodelovali: soavtorja dokumentarne biografije o Rudolfu Maistru dr. Mihael Glavan in Alenka Puhar ter zgodovinar dr. Gregor Antoličič, soavtor knjige Leta strahote. Slovenci in prva svetovna vojna, ki v kratkem izide pri Cankarjevi založbi. Pogovor je povezoval urednik Tine Logar.

Posnetek: Katja Kavaš

Okrogla miza z naslovom »Ali Slovenija krši načelo lojalnega sodelovanja?«, ki sta jo ob napovedani tožbi proti Sloveniji pred Sodiščem EU zaradi zasega dokumentov ECB pripravila Srebrna katedra in Študentska organizacija Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Elena Pečarič

Predhodni del: Nova kahla

V letošnjem letu sta skoraj hkrati izšli dve sorodni knjigi, ki vsaka s svojega zornega kota preučujeta in analizirata zgodovino in vpliv različnih omrežij. Izvirno, domačo knjigo Ujetniki omrežij je napisal dr. Ali Žerdin, druga pa ima naslov Trg in stolp, njen avtor pa je Niall Ferguson, najslavnejši britanski zgodovinar svoje generacije. Ugledni razpravljalci so se posvetili vprašanju razmerja med različnimi omrežji in potekom zgodovine, raziskali nujne pogoje za nastanek učinkovitega in stabilnega omrežja ter zakaj lahko sodobni omreženi svet včasih proizvede nekdaj nepredstavljive družbene učinke.

Povezovalec: Samo Rugelj
Gostje: Ali Žerdin, Anuška Ferligoj in drugi

Posnetek: Katja Kavaš

Mentorja Orlando Uršič in Ciril Horjak ter udeleženec uspešnega in medijsko odmevnega evropskega projekta »Vključujemo in aktiviramo!«, ki ga že tretje leto zapored vodi Javna agencija za knjigo RS, Boris Karlovšek iz ZPKZ Maribor, so se pogovarjali o svojih izkušnjah s terena. V projektu sicer sodelujejo priznani slovenski literarni in likovni ustvarjalci, ki pripravljajo in vodijo usposabljanja za pripadnike štirih ranljivih družbenih skupin po vsej Sloveniji (zapornike, osebe, ki se zdravijo odvisnosti od prepovedanih drog, osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe s težavami v duševnem zdravju). Program temelji na delih slovenskega leposlovja in obsega različne vsebinske poudarke (kreativno pisanje, izražanje, javno nastopanje, digitalno pismenost, ilustriranje), rezultati dela pa so več kot odlični.


Pogovor je povezovala Sabina Zupan.


Slovenski knjižni sejem 2018

Posnetek: Katja Kavaš

Jan Assmann je eden najbolj uglednih religiologov in egiptologov, ki z ženo Aleido Assmann razvija teorijo kulturnega spomina. Za svoje delo sta v oktobru skupaj prejela tudi nagrado za mir Združenja nemških založnikov. Najbolj znane so njune raziskave in razprave o monoteističnem ekskluzivizmu, iz katerega izhajata religijsko nasilje in fundamentalizem, o čemer Jan Assmann spregovori v svoji monografiji Totalna religija. V prevodu Alfreda Leskovca je izšla pri Slovenski matici ob podpori Javne agencije Republike Slovenije za knjigo.


Gosta pogovora akad. prof. dr. Tine Hribar in pisec spremne besede dr. Iztok Simoniti sta osvetlila trenutno eno najbolj perečih vprašanj in tem sodobnega sveta, to je jezik nasilja v verskih besedilih. Umestila sta ga v kontekst današnje družbe ter ga soočila s stališči sodobnih predstavnikov največjih svetovnih verskih skupnosti, predvsem pa bosta z razmislekom o izvorih nasilja poskušala postaviti kažipote k tako iskani in zaželjeni govorici miru in sožitja ter spoštovanju svetosti življenja.


Dogodek je povezovala Ignacija Fridl Jarc.

Prireditelj:
Društvo Slovenska matica
Slovenski knjižni sejem 2018

Posnetek: Mojca Dular

Moč, ker imam izkušnjo, ki sem jo izkusila in okusila, ki me je izkušala in preizkušala, izkušnja, ki me je, milo rečeno, močno in globoko prizadela, me ranila, oziroma, kjer sem bila (in s tem, da sem bila) ranjena – skoraj paradoksno se sliši – v določenem pogledu utrdila, učvrstila. Ker ni simulirana izkušnja ali umetniški prikaz, performans, ampak je doživeta in preživeta, takšna, ki pusti trajno, vidno in občutno znamenje. Rana se ni zacelila, ker se niti ne sme in je vidna, opazna ter na očeh, brazgotina se še vedno pozna, četudi se zakrije ali skrije, še zmeraj ostaja sled, ki jo pusti poseg, in ta ne odpusti, ne popusti (niti odstotek za sezonsko znižanje). Sled spomina vztraja naprej in še naprej ter prav je tako, saj mi omogoča podajanje novih in novih interpretacij.


Elena Pečarič

Posnetek: Katja Kavaš

Po »koncu zgodovine« (Fukuyama) se zdi, da je nastopilo obdobje, ko so tudi utopije postale ne le nezaželene, temveč – zaradi strukturnih določitev sodobne kapitalistične globalne družbe – skorajda nemogoče. Kakšne možnosti imajo utopije danes? In ali sploh še obstajajo potrebe po utopijah? Pogovor bo naslovil možnosti bolj ali manj radikalnih alternativ ter rešitev.

Z nami bodo knjige;
McKenzie Wark: Molekularno rdeče: teorija za dobo antropocena (Sophia),
Zygmunt Bauman: Retrotopija (Založba /*cf.),
več avtorjev: Brezplačno kosilo za vse (Krtina),
Thomas More: Utopija 1515 (SH).

Gosti:
Tanja Rener, Primož Krašovec in Marko Hočevar

Povezovalec
Marko Bauer

Prireja
KOOPERATIVA THD, konzorcij petih humanističnih založb (Založba /*cf., DTP Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis)

Posnetek: Mojca Dular

Marcel Štefančič pravi, da je Ivana Cankarja "eksal" kot Netflixovo serijo - "od prve pesmi do zadnjega pisma". Poročilo o teh nočeh s Cankarjem je Štefančičeva najnovejša knjiga Ivan Cankar, Eseji o največjem. Ima avtor prav, ko trdi, da je Cankar za Evropo največji, še neodkriti pisatelj? Če tega še nismo storili, je prav zdaj, ko se Cankarjevo leto izteka, najboljša priložnost, da spet vzamemo v roke njegova dela. Pogovor z Marcelom Štefančičem, ki ga je vodila novinarka in televizijska voditeljica Ksenija Horvat, je lahko dober uvod.

Knjižnica Otona Župančiča