Konkreten opis pomembnosti nove kahle.

Elena Pečarič

Dnevi hitro bežijo in vse bolj nestrpno pričakujemo usodni datum 1.1.2019, začetek izvajanja Zakona o osebni asistenci. Skoraj ne morem verjeti, da se nam bodo končno uresničile sanje in več kot 25 letni trud ter neverjetna prizadevanja, da udejanimo to temeljno človekovo pravico; pravico do osebne asistence. Vsi tisti, ki jo potrebujemo in smo bili “med privilegiranimi”, ter smo jo v omejenem obsegu koristili že do sedaj, to pomembno pravico še toliko intenzivnejše doživljamo. Zavest in zavedanje imamo o tem, da bo za nas novo leto pomenilo tudi novo poglavje v našem življenju; za naše delo in multidisciplinarno ustvarjanje. Kljub t. i. srednjim letom, v katero obdobje se je moje življenje nagnilo, so pred menoj še mnogotere življenjske možnosti in priložnosti, ki jih nameravam dodobra izkoristiti.

Posnetek: Katja Kavaš

Ksenija Horvat je vodila pogovorni večer z gosti: pesnikom, pisateljem in scenaristom Brankom Šomnom, filmsko kritičarko, pisateljico in scanaristko Branko Šomen in veliko damo slovenskega filma Mileno Zupančič.

Cikel pogovornih večerov Srečanja.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Katja Kavaš

Nekoč so bile medicinske sestre spoštovane gospe s poklicem, znanjem, družbenim priznanjem, stabilno zaposlitvijo in finančno varnostjo. Kakšen je njihov položaj danes? Kakšna je povezava med spolom in ekonomskim položajem osebe? Je plačna vrzel med spoli edini pokazatelj neenakosti? So tradicionalno ženski poklici slabše plačani od preostalih? Je položaj na trgu delu za ženske težji?

Na okrogli mizi so sodelovali:
Dino Bauk, Renata Šribar, Svetlana Slapšak

Gostitelj: Pritličje in Inštitut 8. marec

Posnetek: Katja Kavaš

V osemdesetih letih 20. stoletja, ko so svinčeni prijemi Sovjetske zveze že nekoliko popuščali, so bile stene na hodniku hiše na Vrtni ulici 302b, ki so vodile do stanovanja št. 50, porisane z najrazličnejšimi motivi.
Za blindiranimi vrati danes razvpitega stanovanja sta nekoč živela eden najpomembnejših ruskih pisateljev 20. stoletja, Mihail Bulgakov in profesor Voland s svojim spremstvom, ključni lik iz Bulgakovovega romana Mojster in Margareta. Kaj torej ponuja Bulgakov bralcem s svojim ustvarjanjem, da je s tako umetniško močjo navdihovalo in še vedno navdihuje svobodomiselne posameznike?

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Katja Kavaš

Aktivist Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl je predstavil zbornik Dostojno delo: Ne živim, da delam, ampak delam, da živim. Zbornik je delo štirinajstih avtorjev in avtoric, ki imajo vsi osebne izkušnje s prekarnim delom. Je prvi zbornik v Sloveniji, v katerem prekarni delavci sami pišejo in razmišljajo o svojem lastnem položaju.
V zbornik so vključeni tako strokovni prispevki o prekarnosti kot osebne izpovedi prekarnih delavcev o tem, kako prekarnost vpliva na njihovo življenje in družbo na splošno. V zborniku so predstavljeni tudi prvi grobi orisi zahtev slovenskega prekariata.

Knjžnica Otona Župančiča

Posnetek: Katja Kavaš

Pogovor z dr. Darjo Zaviršek, ki je redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo o njeni novi knjigi Skrb kot nasilje.
Dogodek je povezovala Irena Šumi.

"Večinoma ljudje o skrbi in nasilju razmišljajo kot o dveh med seboj izključujočih si pojavih, tako rekoč kot o binarnih nasprotjih. Skrb povezujejo s področji družbenega življenja, kot so družina, starši, cerkev, socialna politika, večgeneracijska solidarnost. Nasprotno pa nasilje povezujejo z izjemnimi razmerami in kriznimi situacijami ali pa ga vidijo kot subjektivno patološko nasilje. Vendar so možni še drugačni pogledi ..."

Posnetek: Jerneja Čater

Knjigo o ženski diskurzivnosti v literaturi ter ustvarjanju slovenskih pesnic (Makarovič, Vouk, Kušar, Vidmar, Korun, Golob, Kopinšek in dr.) je slovaško-slovenska literarna znanstvenica, pisateljica in pesnica predstavila v pogovoru s pesnico in esejistko Meto Kušar.

O knjigi je spregovorila tudi sociologinja dr. Renata Šribar, piska uvodne besede. V sodelovanju s slovaškima društvoma SKS in Fraktál.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Katja Kavaš

Ljubljana, 29.8.2018

Posnetek: Katja Kavaš

Projekt Navis 2018: gradnja drugega letošnjega deblaka se počasi približuje koncu.

Roke so že pošteno izmučene od vihtenja sekir, glave pa polne novih informacij ter vpogledov v načine izdelave preprostih lesenih plovil. Slednja se sicer pojavljajo še danes, a so jih ljudje pričeli graditi že v globoki prazgodovini. Kako so v mlajši kameni dobi izgledali deblaki in kako so naši predniki gradili ta plovila, smo se vam v okviru Projekta Navis 2018 trudili prikazati na ljubljanski Špici že vse od začetka junija. Zdaj pa je prišel čas, ko bomo počasi dokončali še letošnji drugi deblak. Izdelujemo ga s pomočjo kamnitih in bronastih orodij, v veliko pomoč pa nam je tudi moč ognja, ki na naše veselje zelo učinkovito izžiga notranjost deblaka.
V nedeljo (2.9.) bomo še ta deblak prepustili v uporabo reki Ljubljanici, zato vas vabimo, da izkoristite še zadnje dneve in se preizkusite v vlogi prazgodovinskega izdelovalca deblakov. Dve delovni akciji bosta izvedeni ta torek in četrtek, ko bomo ob pijači in jedači vsi skupaj vihteli sekire, da bo deblak do nedelje pripravljen za svojo svečano splavitev.

Vabljeni na Špico v družbo Projekta Navis!