Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Sašo Hribar: "Postavljam se v vlogo nekoga, ki ne more razumeti represivnih aparatov, ki se imenujejo politiki, ki o tem ne bodo mogli odločati, tako kot niso mogli odločati 25 let o usodi naše države. Čez dve leti bomo pobirali tisto, kar bodo sprejele zahodne države."

Posnetek: Mirjana Brelih

Blaž Babič, član Gibanja Zedinjena Slovenija nam je predstavil njihove ustavne pobude in odgovore Ustavnega sodišča nanje.

Dokumente lahko pregledate v njihovi fb skupini
https://www.facebook.com/groups/GibanjeZedinjenaSlovenija/files/

Imajo tudi fb stran, kjer bodo obveščali o napredku: https://www.facebook.com/Gibanje.Zedinjena.Slovenija/

Ključni zakoni: ZVRK, ZRTVS, ZRLI, ZPZ, Brglezovi zakoni, MPPMNSAP

Posnetek: Mirjana Brelih

Namesto, da bi država spodbujala aktivnost in zaposlovanje ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju, jih naredi za odvisnike lastne stroke ponavadi za celo življenje.

Pričevanje Joca Podlesnika nam poda sliko stanja na tem področju.

Joc nam je pred letom delil tudi svojo izkušnjo iz psihiatrije Za zidovi PSIHIATRIJE, pred našimi očmi.

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Gojmir Lešnjak: "Davkoplačevalci krijejo vse stroške vseh posledic, ki jih prinaša zdajšnja regulacija konoplje."

Posnetek: Mirjana Brelih

Prizadevanja za pravico do zakonske zveze za geje in lezbijke trajajo v Sloveniji od samega začetka gejevskega in lezbičnega gibanja in potekajo od deklarativnih zahtev po zakonski enakosti na tem področju, prek soočanja z uzakonitvijo takšnih in drugačnih kompromisnih registriranih partnerskih skupnosti do referendumskih bojev za vpis v družinski zakonik. Politika na tej temi in na plečih GLBT skupnosti bije kulturni boj, ekonomski boj, mobilizira vanj volilce ter volilke, predvsem pa z delnim uvajanjem pravic na področju zakonske zveze in družinskega življenja za geje in lezbijke postopno normalizira v družbi nesprejemljivo in diskriminatorno razlikovalnost v zakonu.

O tem, kako ta boj spreminja družbo, politiko in, nenazadnje, tudi GLBT skupnost ter gibanje, so spregovorili Bogdan Lešnik, Nika Kovač, Miha Lobnik, Simon Maljevac. Z gosti se je pogovarjal Nikolai Jeffs.

Pripravila in posnela: Tanja Cvetrežnik

Živa knjižnica je sredstvo s katerim preko inovativne metode aktivnega dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o človeških vrednotah, človekovih pravicah in spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Metoda Žive knjižnice sooči bralca/bralko z lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami ter nudi konkretno možnost se v živo srečati z lastnim stereotipom. Knjige v Živi knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki, in ki so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice.


V soboto, 11. 6., je v knjižnici Kranj potekala že druga Živa knjižnica. V štirih urah so zabeležili kar 160 izposoj in s tem celo presegli število prve Žive knjižnice.
Glede na raznolikost "živih knjig" so bili tudi pogovori zelo različni in mnogi izmed njih po vsej verjetnosti ne bodo prav kmalu pozabljeni.
Več o živi knjižnici na https://www.facebook.com/ziva.knjiznica/?fref=ts.

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Robert Pešut Magnifico sprašuje Jonasa Žnidaršiča kaj meni o konoplji. Jonas pravi: "Neumno je prepovedovati, pametno je ljudi ozavestiti in izobraziti. Potem jim moramo pa prepustiti, naj se sami odločijo."

Začenjajo se poslanske počitnice, zato posebno poslanico namenjamo poslanki Simoni Kustec Lipicer. Svetujemo ji, da resno razmisli o smislu svojega dela znotraj državnega zbora in, seveda, kot vodja poslanske skupine SMC.

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Ocenjuje se, da se v Sloveniji 20.000 ljudi samozdravi s konopljo, vsaj desetkrat toliko ljudi pa jo redno kadi. Glede na to, da je konoplja še vedno v 1.skupini prepovedanih drog in da so uporabniki konoplje pogosto kriminalizirani, je pomembno poznati svoje pravice v postopkih, kot tudi zakonodajo samo. Pogovarjali smo se z Božidarjem Radišičem iz društva ONEJ, obenem članom Odbora za konopljo.
Peticijo za odpravo nepravilnosti pri obravnavanju rastline konoplje lahko podpišete na www.odborzakonopljo.si.

Evgen Bavčar je postal državljan Evrope, kaj to sploh pomeni simbolno in nenazadnje tudi vsakdanjem življenju? A vedno znova in znova hendikepirane osebe doživljamo diskriminacijo, praktično na vseh ravneh. V Narodno galerijo namreč nisem imela vstopa, ker se niso spomnili, da bi odprli vhod, kjer je rampa. Ko pa sem prišla, se jim to preprosto ni zdelo več potrebno, saj se je proslava že začela in bi motila predsednika, ko bi vstopala v dvorano; tako in tako je bila moja krivda, ker se nisem predhodno najavila. Dogodek je bil seveda javnega značaja. Toliko o organizaciji predstsavnikov EU pralamenta v Sloveniji.

Evgen Bavčar pa govori o zavrnitvi amandmajev, ki določajo prepoved diskriminacije in o razumni prilagoditvi za hendikepirane, znotraj Zakona o varstvu pred diskriminacijo!