Posnetek: Šiško


Ponovni protest na Kongresnem trgu, 17.2.2012 za prekinitev vseh postopkov

glede sprejemanja ACTA. Se vidimo 25.2.2012.

Dragi prijatelji, podporniki, aktivisti in borci za hendikepirane!

Najprej se vam želim in moram zahvaliti za vso pomoč in podporo, ki ste mi jo tako zvesto izkazovali te dni. To me je dejansko opogumljalo in me hrabrilo v najtežjih trenutkih.

Danes zjutraj, 18.2. je za menoj naporen petek. Proti moji volji so me kar na nosilih in brez vozička dobesedno ugrabili in odpeljali na Vrazov trg, čeprav sem jim večkrat izrecno povedal, da tja ne želim iti. Po protestu v četrtek popoldan sem šel namreč pogledat, na kakšno ponudbo sem pristal.

Priznam, da nisem vedel, kaj me tam čaka, slišati je bilo kar dobro, saj sam potrebujem nego in obljuba, da bom imel svojo sobo z WC-jem in kopalnico se mi ni zdela tako napačna. V teh dneh sem bil resnično utrujen in dovolj mi je že bilo vsega, zato sem upal, da si s tem kupujem nekaj časa in vsaj malo počitka za nadaljnje iskanje boljših življenjskih pogojev. A, ko sem videl, kaj me tam čaka, sem si rekel, da si tega ne bom dovolil.

Posnetek pogovora med Borisom Šuštaršičem, predsednikom Društva distrofikov Slovenije in Danijelom Spasojevićem, članom društva. Danijel je prišel s prošnjo za pomoč pri reševenju njegove bivanjske stiske.

Zgodba Danijela Spasojevića, ki zaradi hude bolezni svoje mame, išče možnost bivanja in priložnost za neodvisno življenje, je v prejšnjem tednu zaokrožila po medijih in na socialnih omrežjih. Danijel je namreč na vozičku, ima napredujoče obolenje, mišično distrofijo in potrebuje osebno asistenco. A zaman že cel mesec trka na vrata pristojnih institucij, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Urada varuhinje človekovih pravic, pošilja prošnje na domove za starejše občane in zvoni na vratih »njegovega društva«, kjer se pred njim zaklepajo. V petek, 10.2.2012 smo se njegovi prijatelji in »odpisani člani« Društva distrofikov Slovenije, odpravili na pogovor k predsedniku Borisu Šušteršiču in sekretarju Ivu Jakovljeviču, da bi našli rešitev v okviru javno financiranih programov za asistenco, pomoč in nego, ki jih društvo izvaja (vsaj tako je videti na papirju in na spletni strani). A ostali smo pred zaprtimi vrati in to v času uradnih ur. Predsednik in sekretar sta se zaklenila v pisarno in nam tako preprečila pogovor ter vstop v javne društvene prostore. Na srečo je bilo kar nekaj novinarjev, ki so dogodek snemali in beležili sramotno reakcijo vodilnih na društvu. A dosegli nismo nič. Društvo distrofikov Slovenije ima več kot 50 sob v Domu dva topola v Izoli, v celoti zgrajenega iz namenskih javnih sredstev. V Izoli imajo tudi zaposlene osebne asistente, tako da bi mu z lahkoto, seveda če bi to hoteli, vsaj začasno priskočili na pomoč. Več stanovanj imajo v lasti tudi v Ljubljani, kjer prav tako izvajajo tudi osebno asistenco. Na MDDSZ nad tem nedopustnim ravnanjem molčijo, čeprav sofinancirajo programe osebne asistence in tudi podeljujejo status reprezentativnosti in status javnega interesa posamezni organizaciji. Res grozljivo, kako je država prizanesljiva in razumevajoča do invalidskih tajkunov, ki se okoriščajo na račun najšibkejših.

Prvoborka boja za ohranitev domačih zdravilnih zelišč,

Konoplja

II. del

Danes

1. Zdravilnost

2. Industrijska konoplja

3. Novi nasprotniki: farmacevtska industrija, genetsko manipuliranje

4. Nevarnosti monopola

5. Pomembnost prave dekriminalizacije in minimalnih omejitev

Projekcija posledic pravedekriminalizacije

Včeraj sem se udeležil (kljub snegu in javljajočemu se prehladu... ki sem ga kasneje uspešno zatrl v kali s kombinacijo pečenice/česna/slivovke, a to je druga zgodba) protesta proti Acti oz. podpisu Acte. Ker nimam navade protestirati samo zato, ker to počnejo vsi (nazadnje sem tako podprl zaprtega Janeza Janšo na Roški, pa glej kaj se je zgodilo!

Prvoborka boja za ohranitev domačih zdravilnih zelišč,

Konoplja

I. del

Kratek opis

Zgodovima uporabe

Zgodovina prepovedi uporabe

1. Predzgodovina - Opij

2. Od konvencije Lige narodov leta 1925 do konvencije Združenih narodov leta 1961

3. Od šestdesetih let dvajsetega stoletja do danes

Spet trte so rodile,
gospodje, vince nam sladko,
ki sanja snov prevlade
med nogam nardi trdo,
ki utopi
vse skrbi,
ugovorov trezne glave ne budi!

Kaj kulturniki in drugi udeleženci mislijo o ukinitvi samostojnosti Ministrstva za kulturo?

Izjave so podali: Primož Ekart, Karpo Godina, Jožef Školč, Alen Jelen, Ifigenija Simonović,

Darko Štrajn, Iva Babić, Gojmir Lešnjak – Gojc, Marčelo Potoko, Aleš Zalar, Darko Žlebnik

Izpred Cankarjevega doma, 7.2.2012.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev je izrazi nasprotovanje odvzemu samostojnosti Ministrstva za kulturo.