Preventivne delavnice »Razmislimo o nenasilju«

Avtorja prispevka: Marina in Mare Štempihar

Demokracija med drugim pomeni, da si nihče v občestvu ne more lastiti resnice: ne more si je lastiti kralj, ne more si je lastiti znanstvenik, ne morejo si je lastiti mediji. Ne obstaja strukturni, družbeni ali oblastni položaj, na katerem bi bil človek nedotakljiv in bi lahko rekel karkoli, pri tem pa se ne bi smel nihče obregniti ob izrečeno. Svoboda govora v demokratičnih občestvih pomeni tudi to, da lahko vsakdo filozofira in s tem preprečuje komurkoli, da bi povezal oblast in resnico, da bi si jo prilastil, češ da ima to pravico, ker je pač na oblasti. In ne morejo živeti geniji, ki bi ljudem povedali, kakšna je resnica sveta, v katerem živijo.

Mi smo prepričani, da bo le v času Pravice

nastopila med ljudmi ljubezen kot pogoj,

cilj in vsebina življenja posameznika

in človeštva, ljubezen kot faktor,

ustvarjajoč iz človeštva enoto,

ki je pogoj večnemu miru.

(Srečko Kosovel)

O utopijah današnjega časa

Z utopičnim mišljenjem razumemo zamisli o neki situaciji in družbenih odnosih, ki jih še ni (še niso udejanjena), obstaja pa določena potreba po spremembi, ki jo obetajo. Gre torej za zamisli, ki poskušajo najprej opredeliti neki dejanski družbeni problem, hkrati pa ustvariti podobo neke prihodnje situacije, ki bo pomenila tudi rešitev tega problema. U-topija pomeni dobesedno kraj, ki (še) nima svojega mesta med kraji v svetu – utopično mišljenje pa si prizadeva, da bi ga (nekoč) imelo.

Analitik je učinek analize. Ni osebnost, ki bi jo človek podedoval od staršev, in ni psihološki človek. Ne obstaja analitik po rojstvu ali po naravi. Analitik nastane po napornem analitičnem delu. Brez napornega dela ni analize. Danes je napor zelo potreben tudi za vse druge ljudi, kot bo postalo razvidno v nadaljevanju.

Medijska konvergenca nikakor ne pomeni zgolj kakršnegakoli tehnološkega procesa, ki se navezuje na množične medije, oziroma preprostega skupka tehnoloških sprememb v novinarstvu. Pomeni vse to in obenem neprimerno več; medijska konvergenca je spajanje različnih tehnologij, vsebin, karakteristik itd. posameznih medijev, zaradi katerega se trdno določene meje med njimi vse bolj brišejo, posamezne vsebine pa so upovedane na različne načine za različne medije. Medijska konvergenca torej omogoča sporočanje iste novinarske zadeve (dogodka) na različne načine, skozi različne medije, kar naj bi naslovnikom prineslo kvalitativno različne izkušnje istega dogodka.

Naš cilj je (vnovič) premisliti dialektični odnos med končnim in neskončnim, pravi Alain Badiou v enem zadnjih predavanj. Naloga zato ni, da se zadovoljimo s končnim in rečemo, da je kapitalizem najboljši sistem, za katerega moramo ljubeče skrbeti, nato pa se nagnemo nazaj in uživamo do konca življenja v dobrinah, ki nam jih servira.

Zanimivo je razmišljati o pripombah, ki jih imajo ljudje na različne avtorje, teoretike, znanstvenike. Človek dobi včasih občutek, da imajo absolutno pravico povedati mnenje o čemerkoli, pa če o tistem kaj vedo ali ne vedo ničesar.

Ljudje radi rečejo, da resnica ne obstaja. Včasih dodajo, da sicer verjamejo, da obstaja, vendar obenem vedo, da je ne moremo spoznati. Ali pa rečejo, da jo lahko spoznamo le s srcem, v srcu, ne pa z jezikom in razumom. Včasih tudi rečejo, da ima vsakdo svojo resnico, da je resnic, kolikor hočeš.

Jacques-Alain Miller v nekem predavanju (april 2011) pravi, da je za psihoanalitika zelo pomembno, da zna brati, da ve, kako brati (na primer simptome). Nesporno zato velja, da se mora branja najprej naučiti, saj se nihče ne rodi s tako veščino, sploh pa je pogoj vsakega mogočega branja jezik. Sočasno se mora analitik naučiti še nečesa. Da bi lahko ustrezno prebral simptome, mora znati dobro zastavljati vprašanja, znati mora zastavljati dobra vprašanja, znati mora primerno artikulirati, kar bi rad prebral, saj ni res, da je vse to že ustrezno artikulirano.

Paradoks kapitalizma je tudi to, da ustvarja pri ljudeh vtis, da je realnost narejena na tak način, da jo je mogoče pojasnjevati brez ostanka. Tudi če tega ne moremo narediti danes, bomo lahko – s pomočjo zmogljivih računalnikov – to naredili že v bližnji prihodnosti. Tak je kapitalistični obet.