Lahko se zgodi, kar se že dogaja danes. Ljudje se nenadoma znajdejo v slepi ulici. To pomeni, da ni več poti naprej. Ni poti, ker kratko malo ne obstaja. Ljudje se lahko trudijo ustvariti vtis, da kljub temu obstaja, vendar je realnost kruta in neizprosna: slepa ulica pač nima izhoda.

Paradoks kapitalizma je tudi ta, da njegovi zastopniki ves čas poudarjajo, da živimo v družbah znanja in informacijskih družbah, obenem pa ponujajo ljudem vedno enake ali zelo podobne informacije in podatke, do nekaterih informacij pa seveda sploh ni mogoče priti. Do katerih zlasti ni mogoče priti?



Za začetek tokratnega razmišljanja si lahko zastavimo preprosto vprašanje: Ali so današnje ideološke prakse uspešne in kaj njihov morebitni uspeh sploh pomeni?

Intenziven premislek infamne teorije (kratek opis) o konformizmu, množičnih medijih in družbenemu nadzoru Elisabeth Noelle-Neumann od nas zahteva vsaj dvoje. Na eni strani imamo problematiko, ki se tiče nekonsistentnosti, pomanjkljivosti in določenih nejasnosti teoretske koncepcije spirale molka, na drugi pa vprašanja, ki se ubadajo z njeno empirično (ne)veljavnostjo in nasprotujočimi izsledki različnih študij, ki to veljavnost preiskujejo.