Posnetek: Mirjana Brelih

Politika je postala resničnostni show in tega niso izumili Američani. V Evropi poznamo obdobje Silvija Berlusconija in njegova epizoda ni bila niti naključna niti edina.
Kulturna industrija in politika danes ustvarjata hiperrealni svet, v katerem ni več jasne meje med resničnostjo in fikcijo.
Politika pri tem ni nikakršna izjema. V ospredje stopa gola forma brez vsebine.

Cikel predavanj Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?
Predava mag. Tanja Rozman.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Posnetek: Jerneja Čater

Predavatelj je tokrat govoril o etični subjektivnosti, odgovornosti do drugega človeka, moralnem življenju in smislu eksistence.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

december 2016

Ob zaključku klasicizma se pojavi gigant, mogočni Ludwig van Beethoven (1770-1827) in izpelje preskok v romantiko. Njegove klavirske sonate, komorna glasba in simfonije so mojstrovine, ki so ponesle glasbo v svet neslutenih intelektualnih možnosti, ob tem pa se v njegovi senci razvijeta še Franz Schubert (1797-1828) in Felix Mendelssohn Bartholdy (1809-1847), ki s svojo izredno občutljivo naravo odpeljeta glasbeno avanturo v bogato 19. stoletje. Ob tem smo omenili še nekaj ustvarjalcev, ki so tlakovali pot umetnosti v smeri razvoja glasbenih oblik in vsebin, iz katerih se kasneje razvijejo velike romantične opere in celotna sodobna glasba.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Posnetek: Jerneja Čater

Tokrat je predavatelj v okviru filozofskega pristopa k pozitivni psihologiji govoril o moči zavesti.
Predavanje je v okviru cikla Predavanja za uvod v pozitvno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

Glasbeno zapuščino velikega, genialnega in čudežnega Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791) preučujejo najrazličnejši strokovnjaki, teoretiki in znanstveniki že več kot 200 let.

Njegov opus in glasbeni jezik delujeta popolno in sveže še danes, v njegovi senci pa živijo marsikateri ustvarjalci tedanjega in novejšega časa, med katerimi je tudi Joseph Haydn (1732–1809), ki je bil Mozartov mentor, učitelj in prijatelj – oče simfonije in godalnega kvarteta.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Ker se v tokratni sezoni srečujemo s skladatelji različnih generacij in stilov, je smiselno, da nadaljujemo tam, kjer smo končali. Lahko bi rekli, da po Bachu sledi George Frideric Händel (1685-1759), ob tem pa ne smemo pozabiti, da sta bila rojena istega leta in oba sta bila Nemca. Mojster Händel je svoje največje uspehe žel v Londonu, zato ga imajo Britanci za svojega. Leto 1685 je dalo svetu tudi komponista po imenu Domenico Scarlatti (1685-1757), zato smo spregovorili tudi o njem. Gre za zanimiv zgodovinski trikotnik nemškega (Bach), angleškega (Händel) in italijanskega (Scarlatti) baroka. Vsi trije skladatelji predstavljajo temelj glasbenega duha, ki se je kasneje razvil v klasicizem, s katerim se je zaključila velika triada renesansa-barok-klasicizem, s katero razumemo najbolj kompleksno in ustvarjalno ter več kot 400 let trajajočo glasbeno jedro evropske glasbene kulture.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Mojca Dular

Staša Benko je na starodavni jordanski zemlji (zaenkrat) preživela pol leta. Sodelovala je v projektu programa Evropske prostovoljne službe z naslovom Medkulturni dialog – Slovenija in Jordanija. Tja jo je poslal slovenski Zavod Voluntariat, sprejela pa jo je jordanska organizacija za človekov razvoj – WE Center. Njena glavna naloga je bila poučevanje angleščine in izvajanje raznih dejavnosti v palestinskih begunskih naseljih ter v sirski sirotišnici (ki to ni). Živela je v Amanu, kjer se je posvetila tudi spoznavanju arabske kulture, kuhinje, jezika in ljudi. Poskušala je razumeti pojem jordanske identitete in močne temelje vere ter tradicije. Občasno je potovala vse do juga dežele, kjer je raziskovala nabatejsko Petro in prostrane vadije, v katerih so reke že zdavnaj usahnile. Z nami je delila številne razglede in vonj po kardamomu.

Prireditelj: Ljubljansko geografsko društvo

Koledar njihovih dogotkov lahko pogledate na https://www.facebook.com/LjGeogrDrus/events/.