Posnetek: Jerneja Čater

Predavatelj je spregovoril o filozofskem paradoksu, ki ga je razvil David Hume.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Mojca Dular

Glasba s svojo socialno funkcijo močno zaznamuje sodobno kulturo, ki v sistemu množične blagovne produkcije deluje kot fetiš, ki se dviga nad banalnostjo vsakdanjega utripa. Ali lahko razmišljamo o glasbi kot o posebni umetniški zvrsti, ki s svojo abstraktno formo zapolni vrzel, ki jo ustvarja praznina odtujitvenega procesa.

Cikel Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?.

Knjižnica Otona Župančiča

Ob prelomu 19. in 20. stoletja je simfonična glasba doživela precej sprememb. Skladatelji tokratnega srečanja so rojeni okoli leta 1860, povezujejo pa Avstrijo, Francijo in Finsko. Gustav Mahler (1860-1911) je bil neoklasicist, eden največjih zadnjih simfonikov, Claude Debussy (1862-1918) in Maurice Ravel (1875-1937) sta bila predstavnika francoskega impresionizma, ki je segel vse do najsodobnejših glasbenih stilov ter Jan Sibelius (1865-1957), ki je ponesel razumevanje finske glasbene govorice daleč preko meja svoje domovine. Cikel »Diskretni šarm komponistov«.

Od 2. maja ni več mogoče dodajati ali urejati pripisov, zato so povezave objavljene spodaj:

GUSTAV MAHLER

Godalni kvartet 29:18 https://www.youtube.com/watch?v=zPXinFjtIyg
1. simfonija 30:09 https://www.youtube.com/watch?v=4XbHLFkg_Mw
Kindertotenlieder 31:01 https://www.youtube.com/watch?v=Sx1fv5q7Wiw
5. simfonija / Adagietto 31:27 https://www.youtube.com/watch?v=15WQNKhaCHY
10. simfonija 33:28 https://www.youtube.com/watch?v=2bWykCZXGDs

CLAUDE DEBUSSY

Peleas in Malisanda 37:36 https://www.youtube.com/watch?v=gbWydovn8oo
La Mer 37:58 https://www.youtube.com/watch?v=FOCucJw7iT8
Preludij k Favnovemu popoldnevu 38:43 https://www.youtube.com/watch?v=bYyK922PsUw
Clair de Lune 39:05 https://www.youtube.com/watch?v=CvFH_6DNRCY
Klavir - arabeska 39:28 https://www.youtube.com/watch?v=9Fle2CP8gR0

MAURICE RAVEL

Daphins in Chloe 43:18 https://www.youtube.com/watch?v=sYNlYMvFA5U
Zrcala - klavir 43:43 https://www.youtube.com/watch?v=0VdZR3deNdI
Pavana 44:00 https://www.youtube.com/watch?v=GKkeDqJBlK8
Plemeniti in čustveni valčki 44:49 https://www.youtube.com/watch?v=jXhHjfHRDnk
Bolero 47:06 https://www.youtube.com/watch?v=r30D3SW4OVw

JEAN SIBELIUS

Sibelius - film 55:17 https://www.youtube.com/watch?v=EDqn3Z1ktpk
Violinski koncert 55:47 https://www.youtube.com/watch?v=mNCn_LDWXLo
8. simfonija - skice 56:15 https://www.youtube.com/watch?v=HmIGn97BXs8
Zgodba 56:46 https://www.youtube.com/watch?v=HrrtL5rl5io
Valse triste 57:09 https://www.youtube.com/watch?v=OoUBZ43M2WY
Finska 57:30 https://www.youtube.com/watch?v=F5zg_af9b8c

Posnetek: Jerneja Čater

Osrednja knjižnica Celje

Posnetek: Jerneja Čater

Tokrat je predavatelj govoril o povezavah med religijo in ekonomijo.

V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.


Knjižnica Otona Župančiča, april 2017

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Ko v glasbenih krogih pomislimo na priimek Strauss, moramo biti očitno zelo natančni, na koga pravzaprav sploh mislimo. Kdo vse so bili Johann Strauss st. I (1804-1849), pa Johann Strauss ml. II (1825-1899), Josef Strauss (1827-1870), Eduard (Edi) Strauss I (1835-1916), Eduard Strauss II (1910-1969), Johann Eduard Strauss III (1864-1939), Oscar Straus (1870-1954) in vsekakor Richard Strauss (1864-1949). Predvsem slednji je bil nemški skladatelj in z avstrijskimi valčki nima prav nič skupnega.

Cikel »Diskretni šarm komponistov«.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

Tokrat je predavatelj govoril o psihologiji kot ideološki praksi in spreminjanju svetovnega reda, o zmožnostih ljudi za komunizem.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.


Knjižnica Otona Župančiča, marec 2017

Tokratno srečanje je bilo obarvano izredno mednarodno. Kar komponiste povezuje, je predvsem njihova drugačnost, vendar je pomembna tudi stilna in časovna povezanost med njimi. Brahms je predstavnik nemške generacije, zavezane Beethovnovemu simfoničnemu zvoku, Čajkovski ruske operno-baletne tradicije, Grieg pa predstavlja norveški duh severa in njihove nacionalne romantike.

V ta čas sodijo še predstavnik francoske šole Camille Saint-Saëns ter Antonin Dvořak in Bedřich Smetana.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Mirjana Brelih

Huxleyev roman je izšel leta 1932, torej v letu, ko je bila svetovna gospodarska kriza, ki jo je povzročil ekonomski liberalizem, še na vrhuncu. Njegov premislek o razvoju družbe v prihodnosti je rezultat kritičnega pogleda na čas, v katerem se jasno kažejo obrisi avtoritarnih režimov, ko demokraciji zaupa vse manj ljudi, po drugi strani pa Huxley že sluti nastajajočo potrošniško družbo.

Cikel »Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?«.

Knjižnica Otona Župančiča