Posnetek: Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Vse kar počnemo okolju, počnemo sebi. Zastrupljamo zemljo, ji zmanjšujemo rodovitnost, povečuje se sterilnost ljudi, uničujemo življenje v humusu, ugotavljamo, da je poglaviten vzrok bolezni porušena črevesna flora, odtujeni smo od narave, odtujeni smo od sebe. Ta planet je planet bakterij, ki ga popolnoma obvladujejo in to že 3,5 milijard let. Mi smo tu slab milijon let. Kdo ima koga kaj naučiti?

Cikel predavanj; Kognitivna znanost v šoli.

Osrednja knjižnica Celje, 23 maj 2019

Uredila in objavila: Jerneja Čater

Posnetek: Katja Kavaš

Filozofska fakulteta, na kateri je pred sto leti potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, sto let pozneje predstavlja ciklus javnih predavanj Govori FF.
Boris A. Novak je svoje predavanje zastavil v pesniški obliki. Bral in komentiral bo svoje pesmi o Filozofski fakulteti. Delno so objavljene v epu Vrata nepovrata, delno pa jih je napisal prav za proslavo stoletnice Filozofske fakultete in (malone) petdesetletnice svojih prvih korakov po njej, ko se je spomladi 1971 še kot gimnazijec aktivno udeležil študentske zasedbe fakultete in svoj gnus nad sistemom izrazil z geslom »Policaj je palicaj!«

Kognitivna znanost v šoli

Osrednja knjižnica Celje


18. apr. 2019

Posnela in uredila: Jerneja Čater

Posnetek: Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Glede na geološko preteklost je Zemlja je v tem obdobju zadnjih nekaj milijonov let nenavadno hladna. Smo na koncu medledene dobe, če se bo cikel nadaljeval, nas čaka novo ohlajanje.

Posnetek: Jerneja Čater

Rotary club
24. mar. 2019

Posnetek: Katja Kavaš

V okviru praznovanja 100. obletnice Univerze v Ljubljani Filozofska fakulteta v mesecu aprilu predstavlja ciklus javnih predavanj Govori FF, v katerem bodo svoje delo predstavili uveljavljeni profesorji in profesorice Filozofske fakultete, ki so redno navzoči v slovenski javnosti.


Mladen Dolar: O vlogi univerze


Predavanje bo skušalo pretresti nekatere vidike vloge univerze v času od nastanka Humboldtove Univerze (1809) do današnjih zagat. Humboldtova univerza je predstavljala prvi model moderne univerze in s tem model tega, kar bo Lacan, po letu 1968, konceptualiziral kot »univerzitetni diskurz«. Predavanje bo izpostavilo Hegla, zadnjega predstavnika velike metafizične tradicije, ki je postal prvi paradigmatični profesor Humboldtove univerze, in ob tem širšo vlogo filozofije v tej na novo zasnovani instituciji. V drugem delu se bo posvetilo razlogom za študentski revolt v šestdesetih in sedemdesetih letih, ki si je za taročo kritike vzel prav Humboldtov model, razgrnilo nekaj paradoksnih nasledkov tega revolta in v zaključku predlagalo nekaj možnih strategij za spoprijem z današnjimi zagatami univerze.

Posnela, uredila in objavila: Jerneja Čater

Kognitivna znanost v šoli

Osrednja knjižnica Celje, 28 mar 2019

Posnetek: Mojca Dular

Ali je Turčija sploh evropska država? Vprašanje in argument, ki ga zasledimo med nasprotniki vstopa Turčije v EU. Če bi izhajali zgolj iz pravnega načela dolžnosti izpolnitve obveznosti Pacta sunt servanda, bi bil odgovor pritrdilen, saj je EU Turčiji z dodelitvijo statusa države kandidatke na srečanju v Helsinkih leta 1999 priznala, da Turčija pogoj evropskosti izpolnjuje.


Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Mojca Dular

Predavanje bo tematiziralo obdobje nemirnega miru po prvi svetovni vojni. Uveljavitev demokracije po mirovnih pogodbah je pomenila navidezno zmago wilsonizma in njegovega koncepta za demokracijo varnega sveta. Demokracija je obveljala za "režim debaterjev", zagovorniki diktatorskih prijemov pa so se čedalje bolj uveljavljali. Po drugi strani pa so se med demokrati najprej uveljavili zagovorniki pomirjevanja. Evropa je tako postajala čedalje bolj razdeljena, wilsonistična Liga narodov pa iz dneva v dan bolj neučinkovita.


Knjižnica Otona Župančiča