Posnetek: Jerneja Čater

Tokrat je predavatelj govoril o psihologiji kot ideološki praksi in spreminjanju svetovnega reda, o zmožnostih ljudi za komunizem.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.


Knjižnica Otona Župančiča, marec 2017

Tokratno srečanje je bilo obarvano izredno mednarodno. Kar komponiste povezuje, je predvsem njihova drugačnost, vendar je pomembna tudi stilna in časovna povezanost med njimi. Brahms je predstavnik nemške generacije, zavezane Beethovnovemu simfoničnemu zvoku, Čajkovski ruske operno-baletne tradicije, Grieg pa predstavlja norveški duh severa in njihove nacionalne romantike.

V ta čas sodijo še predstavnik francoske šole Camille Saint-Saëns ter Antonin Dvořak in Bedřich Smetana.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Mirjana Brelih

Huxleyev roman je izšel leta 1932, torej v letu, ko je bila svetovna gospodarska kriza, ki jo je povzročil ekonomski liberalizem, še na vrhuncu. Njegov premislek o razvoju družbe v prihodnosti je rezultat kritičnega pogleda na čas, v katerem se jasno kažejo obrisi avtoritarnih režimov, ko demokraciji zaupa vse manj ljudi, po drugi strani pa Huxley že sluti nastajajočo potrošniško družbo.

Cikel »Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?«.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Posnetek: Jerneja Čater

Tokrat je predavatelj govoril o tem, zakaj logika ni isto kot inteligenca.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

Na tokratnem srečanju smo spoznali veliko trojico, vladarje klasičnega repertoarja vseh opernih hiš po svetu. Italijan Giuseppe Verdi (1813–1901) in Nemec Richard Wagner (1813–1883) sta se rodila istega leta, nekoliko kasneje pa še Italijan Giacomo Puccini (1858–1924). Omenjeni predstavljajo najbolj popularno razumevanje opere kot velike glasbene drame, z njimi se tako rekoč konča vse, kar se je imelo zgoditi v tej glasbeni zvrsti.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Posnetek: Mirjana Brelih

Materialni standard je potrošniško družbo pripeljal na raven neskončnih možnosti izpolnjevanja različnih "potreb" in želja. Na eni strani se prikazujejo neskončne možnosti užitka, na drugi strani frustracije in omejitve. Zakaj pravijo, da so najboljše stvari tiste, ki so nemoralne, prepovedane ali pa redijo… .

Ključni poudarki teme:

TheodorAdorno; vloga kulturne industrije pri mehanizmih logike gospostva

Pier Paolo Pasolini; televizija in proces nivelizacije

Jean Baudrillard; agonija realnega v sodobnem svetu


Cikel "Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?".

Knjižnica Otona Župančiča

Po močnem simfoničnem klasicizmu bi rekli, da si je družba zaželela bolj glasbeno intimnih trenutkov. Zanimiva trojica komponistov, ki so se posvečali klavirski glasbi, se je rodila v obsegu dveh let: Schumann in Chopin 1810, leto mlajši pa je bil Liszt, ki se je rodil 1811. Prav tako je zanimivo, da imamo od vseh treh mojstrov že tudi verodostojne fotografije. Vsi trije so bili klavirski virtuozi in prav zaradi njih je postal klavir eden bolj popularnih inštrumentov ter statusni simbol meščanske vzgoje in okolja.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

Dušan Rutar je tokrat govoril o zmožnosti ljudi za demokracijo, etiko in egalitarnost oziroma o samem jedru človeške narave.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča