Posnetek: Mirjana Brelih

Materialni standard je potrošniško družbo pripeljal na raven neskončnih možnosti izpolnjevanja različnih "potreb" in želja. Na eni strani se prikazujejo neskončne možnosti užitka, na drugi strani frustracije in omejitve. Zakaj pravijo, da so najboljše stvari tiste, ki so nemoralne, prepovedane ali pa redijo… .

Ključni poudarki teme:

TheodorAdorno; vloga kulturne industrije pri mehanizmih logike gospostva

Pier Paolo Pasolini; televizija in proces nivelizacije

Jean Baudrillard; agonija realnega v sodobnem svetu


Cikel "Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?".

Knjižnica Otona Župančiča

Po močnem simfoničnem klasicizmu bi rekli, da si je družba zaželela bolj glasbeno intimnih trenutkov. Zanimiva trojica komponistov, ki so se posvečali klavirski glasbi, se je rodila v obsegu dveh let: Schumann in Chopin 1810, leto mlajši pa je bil Liszt, ki se je rodil 1811. Prav tako je zanimivo, da imamo od vseh treh mojstrov že tudi verodostojne fotografije. Vsi trije so bili klavirski virtuozi in prav zaradi njih je postal klavir eden bolj popularnih inštrumentov ter statusni simbol meščanske vzgoje in okolja.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

Dušan Rutar je tokrat govoril o zmožnosti ljudi za demokracijo, etiko in egalitarnost oziroma o samem jedru človeške narave.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Mirjana Brelih

Politika je postala resničnostni show in tega niso izumili Američani. V Evropi poznamo obdobje Silvija Berlusconija in njegova epizoda ni bila niti naključna niti edina.
Kulturna industrija in politika danes ustvarjata hiperrealni svet, v katerem ni več jasne meje med resničnostjo in fikcijo.
Politika pri tem ni nikakršna izjema. V ospredje stopa gola forma brez vsebine.

Cikel predavanj Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?
Predava mag. Tanja Rozman.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Posnetek: Jerneja Čater

Predavatelj je tokrat govoril o etični subjektivnosti, odgovornosti do drugega človeka, moralnem življenju in smislu eksistence.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

december 2016

Ob zaključku klasicizma se pojavi gigant, mogočni Ludwig van Beethoven (1770-1827) in izpelje preskok v romantiko. Njegove klavirske sonate, komorna glasba in simfonije so mojstrovine, ki so ponesle glasbo v svet neslutenih intelektualnih možnosti, ob tem pa se v njegovi senci razvijeta še Franz Schubert (1797-1828) in Felix Mendelssohn Bartholdy (1809-1847), ki s svojo izredno občutljivo naravo odpeljeta glasbeno avanturo v bogato 19. stoletje. Ob tem smo omenili še nekaj ustvarjalcev, ki so tlakovali pot umetnosti v smeri razvoja glasbenih oblik in vsebin, iz katerih se kasneje razvijejo velike romantične opere in celotna sodobna glasba.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Posnetek: Jerneja Čater

Tokrat je predavatelj v okviru filozofskega pristopa k pozitivni psihologiji govoril o moči zavesti.
Predavanje je v okviru cikla Predavanja za uvod v pozitvno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

Glasbeno zapuščino velikega, genialnega in čudežnega Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791) preučujejo najrazličnejši strokovnjaki, teoretiki in znanstveniki že več kot 200 let.

Njegov opus in glasbeni jezik delujeta popolno in sveže še danes, v njegovi senci pa živijo marsikateri ustvarjalci tedanjega in novejšega časa, med katerimi je tudi Joseph Haydn (1732–1809), ki je bil Mozartov mentor, učitelj in prijatelj – oče simfonije in godalnega kvarteta.

Posnetek: Marjetka Matić