Posnetek: Jerneja Čater

Namen filozofskih večerov je širjenje abstraktnega mišljenja, spoznavanje sveta, v katerem živimo - kako vprašanja, ki si jih postavlja znanost in njeni lastni odgovori v celoti spreminjajo naša dojemanja o nas in svetu na splošno.

Knjižnica Domžale, 10. nov. 2015

Posnetek: Jerneja Čater

Knjižnica Domžale

Namen filozofskih večerov je širjenje abstraktnega mišljenja, spoznavanje sveta, v katerem živimo - kako vprašanja, ki si jih postavlja znanost in njeni lastni odgovori v celoti spreminjajo naša dojemanja o nas in svetu na splošno.

Tokrat smo se srečali z najbolj elementarnim delom, ki je hkrati tudi temelj za sestavljanje večjih enot – to je minimalizem. Poslušali in premislili smo, kaj to pomeni v glasbeni umetnosti, pogledali pa smo tudi, kako to razumejo druge umetnosti in kaj je pravzaprav tisti najmanjši, minimalni košček, da lahko nekaj ustvarimo.

Tudi izrečena beseda ima v sebi primarni zvok, ton, temelj glasbe - vendar šele v povezavi z ostalimi zvoki dobi pomen. Minimalizem je torej nekaj, kar je vedno prisotno, a se zaradi množice ostalega izgubi.

Predavanje v okviru cikla Misliti in poslušati glasbo.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

Knjižnica Otona Župančiča

Predavatelj je govoril o človekovem odnosu do neskončnega v luči spoznanja, da je potrebno naključje, ki premakne človeka iz njegovega končnega sveta, o odnosu torej, ki ne pomeni razvijanja samega sebe ali samoaktualizacije.

Predavanje je v okviru cikla filozofskih predavanj Filozofija današnjega časa.


Posnetek: Jerneja Čater

Predavatelj dr. Dušan Rutar je govoril o teoriji subjekta oziroma o razliki med imaginarnimi in simbolnimi človeškimi identitetami.

Predavanje je v okviru cikla psihologija in film.

Osrednja knjižnica Celje

Demenca je kronična nevrodegenerativna, napredujoča in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje ter sposobnosti govornega izražanja in presoje.

Te motnje pogosto spremljajo spremembe čustvovanja, socialnega vedenja in motivacije.

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demenca, ki predstavlja več kot 2/3 diagnosticiranih primerov demence.

Bolezen ne prizadene le bolnika, ampak tudi vse, ki zanj skrbijo. Za enega bolnika v povprečju skrbijo vsaj trije ljudje. Pripelje do čustvenih stisk, je finančno breme in ob dolgoletni oskrbi vodi do izgorevanja in socialne izključenosti.

Spominčica z javnim delovanjem širšo družbo osvešča o demenci in pomembno prispeva k prepoznavanju demence kot bolezni in zmanjšuje socialno izključenost obolelih in njihovih svojcev.

Predavala je Štefanija L. Zlobec, predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - Spominčica.


Posnetek: Marjetka Matić


Na predavanju boste izvedeli, kakšno je življenje na Zahodnem bregu, kjer Palestincem zaradi naselitve judovskih naseljencev rušijo domove, kjer ob omejeni samoupravi ne morejo dovolj razvijati gospodarstva, kjer je vsak četrti prebivalec begunec, ki živi v slabih pogojih, ...

Kjer zaradi omejitev gibanja ne morejo obiskovati svojih sorodnikov in svetišč in kako različna je palestinska družba. Martin Tomažin je novinar, ki je Palestino obiskal lani s skupino evropskih novinarjev in tako dobil drugačen vpogled od običajnih turistov, saj so se srečali tudi s palestinskimi pogajalci.


Posnetek: Marjetka Matić

Pričenjamo nov ciklus srečevanj s premišljevanjem o glasbi. Ukvarjali se bomo predvsem z glasbo 20. in 21. stoletja, v kateri bomo prepoznavali vse, kar je bilo potrebno prehoditi v preteklosti, da je nastala njena sedanja, sodobna oblika. Predvsem pa bodo naša zanimanja pritegnili umetniški slogi, torej tisti -izmi, ki poskušajo vse umetnosti razvrščati v različne predale.

Na primer glasba, kot dedinja klasicizma, se posodobi v novejšem neo-klasicizmu, prav tako pa se romantizem pojavi kot nova oblika izginulega 19. stoletja. Prvo srečanje je bilo namenjeno spoznavanju temeljnih značilnosti slogov in njihovih poudarkov, ki jih beleži glasba in z njo vse ostale umetnosti. Spoznanje, da obstajata na primer glasbeni pointilizem in kubizem, kakor tudi ekspresionizem in impresionizem, sicer ni velika novost, a vendar nas srečevanje z vprašanjem, zakaj je temu tako, postavi na bolj trdna tla razumevanja glasbe kot vsakdanjega pojava in celo kapitalistične nujnosti.

V okviru cikla predavanj Misliti in poslušati glasbo.


Posnetek: Marjetka Matić

Posnela Jerneja Čater

Predavatelj bo spregovoril o tem, zakaj so kraje, ki so bili nekoč rezervirani za filozofe, zavzeli manekenke, piarovci, nogometaši, filmske zvezde in motivatorji, potem pa še o tem, kaj je specifična kvaliteta ali razsežnost filozofske misli. Govoril bo torej o problemih, s katerimi se ukvarja filozofija, o njeni temeljni nalogi, kot jo je opisal Alain Badiou: o invenciji problemov. V okviru cikla filozofskih predavanj Filozofija današnjega časa.

Knjižnica Otona Župančiča, 5. sep. 2015

RADIKALNA KONTIGENTNOST, dr. Dušan Rutar from Za-misli on Vimeo.

O materialistični naravi razmerij med naravoslovjem in humanistiko,

11. december 2012, Dušan Rutar, Knjižnica Domažale, 2012 (4. letnik)