Leto 2023 se počasi bliža koncu. Danes je prvi december. Ljudje se po tradiciji veselijo konca leta, zato zadnjega meseca ne imenujejo po naključju veseli december. To je torej čas veselja, radosti, obdarovanja, sreče. Oglasi in reklame skušajo ustvarjati v naših domovih čarobne trenutke, magično, pravljično vzdušje. Želijo nam, da bi enako storili tudi sami. Veseli december tako skupaj kot zvesti potrošniki spreminjamo v čarobni december, napolnjen s predvidenimi pravljičnimi občutki. Tako se zdi, da je prav, da ravno zdaj poteka v Dubaju, v Združenih arabskih emiratih, podnebna konferenca – COP28. Naftni šejki in drugi milijarderji nam namreč vnovič pripovedujejo pravljice o podnebnih spremembah, o tem, kako dobro nam gre. In mi jih poslušamo, da bi bilo vse skupaj še bolj magično oziroma čarobno. Resnično, če si milijarder, je zate svet zares en sam gigantski čarobni vrt.

Juda reče Jezusu, da bo šel z njim, toda doda, da ga bo ubil v trenutku, ko bo samo za dlako zavil s svoje poti. Ne ve, po kateri poti bo Jezus odšel, toda ve, kdaj bi zavil proč, ker bi ga postalo strah.

V gimnaziji sem se zelo veselil filozofije. V svoji površni poučenosti sem jo smatral za kraljico znanosti, povezovalko ved in panog, osmišljevalko sveta in družbe. Mnoga velika imena znanosti in književnosti, o katerih nas učijo, so opremljena z oznako “filozof”. Že pred stoletji so ti ljudje odpirali razprave o podobnih rečeh kot mi danes. Obdelovali so jih izvirno, divje in v nasprotju s pravili mišljenja, ki nam jih je vtepavala v glavo šola – na podoben način, kot smo razpravljali dijaki sami. In osrednja fakulteta z najširšim izborom študijskih smeri se imenuje »filozofska«. Nekaj torej že mora biti na tej filozofiji, se mi je zdelo. Že v tretjem letniku – še preden sem jo imel – sem jo izbral za maturitetni predmet, in tako v četrtem zabredel globoko vanjo.

Kakšen smisel ima ukvarjanje s psihologijo v svetu sodobnih psihopolitik, kot jih imenuje Byung-Chul Han? Kaj pomeni psihologija v svetu, v katerem se vsi ukvarjajo z njo, saj se morajo, sicer psihopolitike ne bi imele nobenega smisla?

Kakšna je vrednost filozofije danes? Kakšen je smisel študija filozofije? Zakaj ni dovolj znanost ali različna področja znanja? Kaj nam lahko izobraževanje na področju filozofije ponudi, česar nam ne more ponuditi noben drug predmet?

Naj se še tako izobražujemo, se trudimo biti odprti za drugačne poglede in strpni do drugih mnenj, smo povečini še vedno obupno omejeni in ozkogledi celinski lokalpatrioti, prav nič boljši od vaških. Kot so oni prepričani, da je njihova dolina najboljši kraj za življenje z najboljšimi ljudmi na svetu, je večina belih izobražencev prepričana, da so Evropa, Nelatinska Amerika in Avstralija najboljši kraji za življenje z najboljšimi ljudmi na svetu.

Spomnim se, ko sem prvič strastno prebiral Marxova dela, saj je bil Marx izvrsten pisec z izpiljenim slogom pisanja, bogatim besednjakom in neverjetno širokim razgledom čez književnost, in premišljeval o pojmu odtujenost, ki ga je uporabljal in raziskoval. Ne mislim, da sem kaj dosti razumel, ker nisem, in da bi znal jasno povedati, kaj pomeni reči, da smo v sodobnih družbah ljudje odtujeni drug od drugega. Ali to pomeni, da včasih niso bili? Kakšni so neodtujeni odnosi? Kaj pomeni reči, da človek ni odtujen niti od sebe niti od drugih ljudi? In čemu bi bila odtujenost sploh problem? Kaj je torej hotel povedati Karl Marx, ko je razmišljal o človeški odtujenosti in pisal o njej?

V začetku oktobra smo ministru Luki Mescu poslali javno vabilo na preizkus v vlogi osebnega asistenta, saj je takrat potekala javna razprava o spremembah Zakona o osebni asistenci. Vabilu se sploh ni odzval in ga je povsem ignoriral. Morda misleč, da je bila to zgolj še ena od mojih trapastih provokacij in izzivov. Ne, to ni provokacija, ampak iskreno vabilo, da se preizkusi v tem, kar je kot pristojni resorni minister dolžan razumeti, o tem presojati in odločati tako politično kot tudi objektivno odgovorno. A o tem je potrebno imeti zavest, vest in razum, ki ga minister očitno ne premore. To je namreč ves domet in taktika Levice, ki zagovarja človekove pravice, pravice delavcev in dostojno plačilo za svoje delo, ter v zadnjem času tudi opolnomočenje žensk, ki smo tako nebogljene, da se moramo kar prepustiti, da nas zaščitijo. Vse na deklarativni ravni, s tihim prikimavanjem »Golobčkovim« politikam, ki gredo prav v nasprotno smer vsem njihovim lepim in plemenitim načelom. A realnost ni video igrica in prav tako poziranje na pravem protestu ob pravem času ne bo dovolj za ohranjanje volilne baze.

6.

razklane so tesnobe in razjasnjene zablode.

veter, ki prihaja izza gorov in se dotakne

umirajočih listov, razpiha vsak fantom v

obstoju, ki predolgo je stal na istem mestu.

da je tista tišina res glavni vladar, osvajalec in

odrešenik, ki jo opeva duo Simon in Garfunkel,

to prikazuješ na znaten, a ne silovit način. vdam se

pred tvojim obličjem in ti me povzdigneš do neba.

Včasih se zgodijo takšni posebni momenti, prelomni, drobni trenutki, kamor besede skorajda ne sežejo. Zgodi se v človeku nekaj redkega, trenutek, ko ve. Enostavno ve. Pri tem ne gre toliko za racionalno vedenje ali znanje kot tako. Na delu je nekaj močnejšega, bolj prodornega. Globok razmislek. Intuicija. Nenaden preblisk, ki je gradil in tlakoval pot dolgo pred tem prelomom, le zavest ni vedela.