Elena Pečarič

Uni. dipl. filozofinja in sociologinja kulture, aktivistka brezmeja, strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih; YHD-Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.

Res sem bila ogorčena, ko sem slišala nezaslišan primer v osnovni šoli v Celju, kjer je direktorica pred vhodom v jedilnico namestila piskajočo napravo, ki zapiska otroku, katerega starš ni poravnal plačila stroškov prehrane. Kaj takega je povsem nedopustno storiti v šoli, a sem se hkrati tudi spraševala, kako je direktorica osnovne šole sploh lahko prišla na to noro kaznovalno in represivno idejo, ki na takšen način stigmatizira nič krivega otroka. Koliko je za to idejo plačala, iz katerega denarja, ko pa ima “očitno izgubo” zaradi neplačnikov? “Gospa” kosilo otrok imenuje nadstandardni program. Ji je občutek dostojnosti in primernosti povsem odpovedal?

Na 21. redni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je ponovno govorilo o porabi sredstev FIHO za leto 2012, saj je Odbor službi FIHO naložil, da predloži podrobno pisno poročilo za vse presežne indekse še posebej za plače vodstva FIHO. Odbor namreč obravnava poročila za leto nazaj in tako so poslanke in poslanci »opazili in opozorili« na, kar je že dolgoletna »uspešna praksa« pri »FIHU doma«; da se iz javnih sredstev napajajo in finančno okoriščajo številni »prašiči pri koritu« iz vrst invalidskih in humanitarnih organizacij oz. člani sveta FIHO.

Zakaj bi se ukvarjali s tem kar se je zgodilo v 2012, ko pa smo že v 2014? Ker se je enako netransparentno, nenamensko in negospodarno počelo z javnimi sredstvi tudi v 2013 ter z veliko verjetnostjo lahko napovemo podoben scenarij mahinacij z denarjem tudi v 2014. V letu 2012 je bilo zgolj za delovanje FIHO porabljenih neverjetnih 662.400 evrov, kljub opozorilom poslank in poslancev ter poglabljajočih se krizi, ki jo občutijo še toliko bolj prav uporabniki sredstev FIHO, pa je v letu 2013 prav tako za delovanje bilo porabljenih 612.177 evrov. S čimer so v FIHO nedovoljeno presegli prvotni plan in prekoračili zgornjo dovoljeno 3% porabo vseh sredstev. Na drugi strani pa so prav v letu 2013 vsem organizacijam uradno »zaradi manjšega priliva koncesijskih dajatev« oz. pomanjkanja sredstev, znižali že odobrena sredstva za kar 15%, pri čemer so nekatere organizacije morale dobesedno v živo rezati storitve za uporabnike. Plače zaposlenih z vsemi dodatki so ostale iste[1], plača direktorja Štefana Kušarja in njegova nagrada se redno izplačuje, enako velja za sejnine in prevozne stroške članov organov fundacije[2], avtorske pogodbe, za prenovo metodologije je bilo porabljenih kar 71.000 evrov[3]... skratka, edina institucija v državi, kjer se kriza res ne pozna.

Za nami je prvo leto vladanja sedanje koalicije. Mirno lahko rečem, da je Slovenija danes boljša država kot pred enim letom in njeni temelji so bolj zdravi. Naš pogled je usmerjen v rast in prihodnost ter ne v arhive preteklosti…” Gospa premierka, prosimo zaupajte nam vsaj to kakšno robo uživate, da vam tako uspešno uspe otopiti možganske receptorje in posledično brez sramu, povsem samozavestno, pokate takšne nesmisle; če nam že nočete izdati od kod prihaja izposojen denar za reševanje bančne luknje in s katerimi banksterji je bil sklenjen deal?

Le kaj počne ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak? Ustvarja vtis, da dela? Učinkov njenega dela res nikjer in nikoder ni opaziti, a še kako vidne in občutne so negativne posledice, ki jih prinaša njena očitna nezmožnost ali nesposobnost vodenja tega za državo tako ključnega resorja. Ga. ministrica sploh ni reagirala na javno pismo, kjer jo pozivamo k ustavitvi ropanja javnih sredstev FIHO in ji dajemo tudi pravno podlago za dolžnost njenega ukrepanja. Dolžna je namreč varovati javni interes upravljana in poslovanja z javnimi sredstvi, v skladu z načelom integritete pa je prav tako odgovorna za preprečevaje korupcijskih tveganj, še posebej v primerih, ko gre za javni interes in pravice manjšin. Briga njo, tako kot jo briga popolno neusklajeno delovanje direktoratov ministrstva ali pa kaos na Zavodu za zaposlovanje, ki je resnici na ljubo že dolgo časa zgolj zavod za registracijo brezposelnih.

Hvala Bogu, da smo imeli krizo in da ta še kar traja! Če je ne bi bilo, bi jo bilo potrebno nujno ustvariti. Sedaj je le-ta prav prikladen alibi za vse tiste, ki so jo povzročili, ki so krivi za njen nastanek in vse daljnosežne ter raznovrstne posledice; npr. “naše” (s poudarkom na naše) kot brez-dna črne bančne luknje. Na krizo se lahko sedaj mirno sklicujejo vsi banksterji, odgovorni finančniki in tajkuni, ki so vsa ta leta brezsramno izvajali prevare, kradli, počeli raznorazna kriminalna dejanja vse z jasnim naklepnim namenom, da se kar se le da osebno okoristijo.

V petek nas je na shod proti korupciji prišla le peščica »starih fac«, ki se že tradicionalno čutimo dolžni ali zavezani, da ne molčimo. Da opozarjamo in ne ignoriramo, da se ne sprenevedamo in zato ne odnehamo javno in kar se da glasno apelirati ne le na odgovorne institucije in vodilne politične elite, ampak še bolj računamo na vas, širša javnost. Vas, ki vas ni bilo, vas, ki ste se potuhnili, se pustili podkupiti, preslepiti, ste se vdali, predali, pokleknili ali pa si preprosto niste vzeli časa, ker vam ni mar. Ni (še) vaša stvar?

Te dni smo zopet priče medijskemu poročanju o množičnem podpisovanju peticije, da se prepreči naselitev romske družine v Trnovljah v občini Celje. Prestrašeni, (kobajagi) ogroženi krajani so takoj složno sklenili zavezništvo, pozabili so na medsebojne spore, zamere, ideološke in verske razlike ter druge vaške peripetije, se združili in hitro stopili v akcijo, da bi preprečili naselitev družine v njihovi neposredni bližini.

Tukaj smo; plan velikih gospodarjev se uresničuje. Korak za korakom voditelji EU vztrajno gradijo tako opevano “bančno unijo”, ki naj bi bila nekakšna rešitev evra oz. monetarne krize ustvarjene s strani “banksterjev”[1]. Kajti ve se, da je obstoječi finančni sistem povsem gnil v svojem jedru, destruktiven in koruptiven, narejen po meri in v korist elit. Največja koncentracija moči v Evropi po uvedbi enotne valute, saj bodo padli še tisti zadnji opevani mejniki suverenosti držav. Za tiste, ki še verjamejo v božička, drugi vemo, da smo že v rokah lutk gospodarjev »Eurolanda«; in o ničemer več ne odločamo, samo ubogati moramo diktatu.

Od leta 2008 se na regulaciji, tansparentnosti in omejevanju špekulacij na finančnih trgih ni nič kaj dosti spremenilo, zato je velika verjetnost, da se bo kaj kmalu katastrofa še večjih razsežnosti ponovila. Kdor je na vrhu kupole se tega dobro zaveda in se na to možnost tudi konkretno pripravlja. Verjetno ni naključje, da je v začetku leta 2013 Nemčija dvignila iz ZDA in Francije svoje rezerve zlata v vrednosti 36 milijard dolarjev. Velja poudariti, da ima Deutsche Bundesbank, Nemška centralna banka, na trgu sloves kot "večinski delničar" EBC. Dovolj pomenljivo in zanimivo, malo analizirano. Evropska centralna banka, ki je v bistvu režiser gospodarskih in monetarnih politik držav članic evro območja, je v nekaj vrsticah za javnost, napovedala vrnitev v nacionalne blagajne pred letom 2020, 374 ton zlata!

Ve se, da je evro bolj kot valuta pravzaprav političen projekt, metoda nekakšne okultne vlade, ki deli, vse bolj razdvaja, ne pa združuje narode Evrope. Z grožnjo revščine za tiste zunaj evra in obljubo blaginje tistih v evru; ponarejen mit v različnih variantah, glede na ekonomsko-socialne razmere znotraj posamezne države. Goljufiva valuta, ki kot črpalka črpa bogastvo od spodaj navzgor in neenakosti se tako lahko samo večajo. Gre za nevaren projekt, katerega razsežnosti lahko v “manjši meri” opazujemo v Grčiji, na Portugalskem, na Cipru. Zaenkrat se lahko še pretvarjamo kot, da to ni naša stvar, a ne več za dolgo.

Od simbola in velikih obljub, da bo evro pognal gospodarski motor Evropske unije, se je kmalu izkazalo ravno nasprotno, da je instrument zlorabe nekaj bogatih nad vse bolj revno množico.

Čeprav nas zadnje čase preko medijev skušajo prepričevati, da se na obzorju že kažejo prvi pozitivni trendi izhoda iz krize, kar naj bi dokazovali specifični ekonomski kazalci, so vidni le njim (finančno-političnim elitam), je v resnici realnost vsakdanjega življenja ljudi vse bolj turobna in neperspektivna; nočna mora predvsem vsak dan znova. Dokler ne bomo sposobni in pripravljeni spregledati, da nam evro kot enotna valuta škodi, se bomo do onemoglosti še naprej bolj ali manj prostovoljno podrejali v imenu konkurenčnosti na prostem trgu.

Kako perverzno, da nam fikcijo o prostem trgu in konkurenčnosti skušajo prodati prav tisti, ki dobesedno vsakodnevno z različnimi prevarani, manipulacijami, izsiljevanji, špekulacijami in drugimi kriminalnimi dejanji grobo posegajo v globalni trg; z uničevanjem realnega trga ter napihovanjem finančno-špekulativnega. Denar praktično ustvarjajo iz nič, tako kot ponarejevalci; v čem je sploh razlika med njimi?

Malokdo je še vedno tako neveden in naiven, da mu ni jasno, da gre za ponoven nateg, da v tej smeri ni možnosti pozitivnega izhoda. Ekonomska in monetarna unija naj bi bila zasnovana kot orodje za doseganje cilja, namesto tega pa je reševanje evra postal cilj sam po sebi, neglede na žrtve in posledice, ki jih tako reševanje pušča za sabo. Ne moremo še naprej tolerirati, biti tiho in mirno prenašati mehanizme, ki nam jih vsiljuje vladajoča klika.



[1] Neologizem iz bankirjev in gangsterjev

Ministrica Anja Kopač Mrak

MDDSZ

Kotnikova 28

1000 Ljubljana

Spoštovani!

Tokrat se javno in neposredno obračamo tudi na vas kot pristojno ministrico za t.i. politiko socialnega in invalidskega varstva, saj očitno na to vašo odgovornost vse prevečkrat pozabite ali jo celo zanikate. Bolj konkretno, mislim predvsem na problematiko, povezano z netransparentnim delovanjem FIHO, kolizijo interesov in sumom koruptivnih ravnanj ter nesmotrnega in nenamenskega financiranja naložb in drugih storitev določenim invalidskim organizacijam. Čeprav redno dobivate naše dopise in pozive (uradne YHD in dopise naših uporabnikov), se do danes še niste oglasili, kaj šele, da bi tudi kaj ukrepali. Verjamemo, da ste v tej smeri vsaj s strani KPK dobili že kakšen poziv ali dopis, a ga preprosto ignorirate.

Danes nam vlada denar. Svetovna kriza, ki zadeva ekonomijo in finance se zdi, da samo še bolj poudarja njuno deformiranost in predvsem hudo pomanjkanje antropološke perspektive; ki reducira človeka zgolj na eno njegovo samcato potrebo: potrošnjo. In kar je še veliko huje je to, da je danes sam človek postal potrošno blago, ki se ga uporabi in potem odvrže. Pričeli smo s to kulturo odpadnega, odpadkov. To se lahko opazi na socialnem in individualnem nivoju; in se jo celo vzpodbuja! V takšnem kontekstu se solidarnost, ki je bogastvo revnih, velikokrat obravnava kot povsem kontraproduktivna, v popolnem nasprotju s finančno in ekonomsko logiko delovanja. Medtem ko na eni strani dohodek manjšine eksponentno narašča, na drugi strani veliki večini slabi. To neravnotežje izhaja iz ideologij, ki promovirajo absolutno avtonomijo trgov in finančne špekulacije, s tem, da zanikajo pravico držav za skrb in kontrolo nad javnim dobrim. Tako se vzpostavlja nova nevidna tiranija, včasih celo virtualna, ki enosmerno in brez priziva vsiljuje svoje zakone in pravila. Zadolževanje in kreditiranje oddaljuje države vstran od njihove realne ekonomije in državljanom zmanjšuje njihovo realno kupno moč. Vsemu temu se še dodatno pridružuje razbohotenje korupcije in sebičnih davčnih utaj, ki so dobile svetovne dimenzije. Volja do moči in posedovanja je postala brezmejna”.