Elena Pečarič

Uni. dipl. filozofinja in sociologinja kulture, aktivistka brezmeja, strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih; YHD-Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.

T.i. aplikacija, ki nam jo je (izvajalcem) kot zahtevo za izplačilo delovnih ur osebnih asistentov zapovedalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) sproža veliko ogorčenja, jeze, strahu in nerazumevanja. Aplikacija pravzaprav ni ustrezno ime, saj gre le za skupni sistem beleženja opravljenih, ki jih opravijo osebni asistenti ur pri posameznem uporabniku, glede na njegove potrebe in seveda priznano število ur osebne asistence. Najpogostejša zmotna predpostavka je, da gre za aplikacijo, ki geolokacijsko sledi posamezniku. To ne drži; nima možnosti sledenja asistentu ali uporabniku, prav tako ne določa ali kaže lokacije, kjer naj bi se nahajali. Gre za računalniški program do katerega lahko posamezni osebni asistent ali asistentka z geslom dostopa preko računalnika ali telefona in beleži prihod na oziroma odhod z dela. Namesto dosedanjega vpisovanja v evidenco na listu, se boste sedaj ob začetku in zaključku dela zgolj »pofočkali« na telefonu/računalniku.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ), natančneje na Direktoratu za invalide, so pripravili aplikacijo za izvajalce Zakona o osebni asistenci. Le-ta naj bi njim, na MDDSZ in nam, izvajalcem, osebnim asistentom in uporabnikom, olajšala delo pri vnašanju vseh vpletenih deležnikov. Aplikacija bi zagotavljala tudi bolj transparentno vodenje vseh zaposlenih in beležila njihove ure dela pri posameznih uporabnikih, ki so upravičeni do osebne asistence. Vsekakor dobronameren poskus, da bi se preprečile številne zlorabe pri samem delu osebnih asistentov, nedopustnih zahtevah posameznih uporabnikov in pri nekorektnem in nestrokovnem delovanju nekaterih izvajalcev. V ta namen smo imeli izvajalci tudi predstavitev delovanja aplikacije, vnašanja podatkov zaposlenih in beleženja odobrenih ur osebne asitence za posameznega uporabnika.

Te dni se je v Divači prebudila t.i. civilna iniciativa, ki nasprotuje, po njihovem, preštevilni naselitvi oseb, ki imajo oznako intelektualne in/ali fizične oviranosti. Skupnost je sicer pripravljena sprejeti nekje od osem do deset posameznikov, a 26 oseb je na zgolj 1700 krajanov odločno preveč ogrožujoče. Divačani naj bi v »anonimni anketi« povedali, da jih je strah, saj se bojijo za varnost svojih otrok … Pa še policijske postaje nimajo v Divači! Dvomim sicer, da je to pravi obraz večine prebivalcev Divače, ampak bolj egoistična zabloda nekaj posameznikov. Prav anonimnost, na katero se sklicujejo nekateri, in »vidnejša« predstavnika pred kamerami, ki sta brez prepričljivih argumentov izrazila svojo nestrpnost, potrjujejo vtis, da je nekdo vse skupaj zlorabil za ščuvanje, podpihovanje in manipulacijo. Takšne »ne-civilne pobude« je treba zatreti takoj v kali, saj želimo kot družba ohranjati ter spodbujati odprtost, strpnost in enakopravnost.

Kocka je padla in nov direktor FIHO je postal Borut Sever; do sedaj predsednik NSIOS, po izobrazbi diplomirani pravnik. Zaželimo mu srečo, predvsem pa pogum, da bo sposoben prenesti trenja in pritiske znotraj FIHO.

Sprotno dogajanje in neverjetni preobrati, ki se dogajajo na Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) nas kljub temu, da smo že vajeni vsega možnega, še vedno znova in znova presenetijo. Čudi nas predvsem dejstvo, kako se v tej državi ne uspe pretrgati nezakonitih ravnanj in zlorab nad sredstvi, ki so za mnoge uporabnike tako življenjskega pomena. Dejansko se v tej fundaciji pretaka preveč sredstev in vedno znova se vnamejo parcialni interesi in apetiti po oblasti nad tem »kontra-sistemom«. Na sistemsko korupcijo opozarjamo že več kot dve desetletji, a žal moramo ugotoviti, da so tudi na KPK in na Računskem sodišču očito dvignili roke nad jaro kačo zlorab, manipulacij in kraje namenskih javnih sredstev FIHO. Da o politiki in pristojnemu ministrstvu (MDDSZ), niti ne govorimo.

Močno nam je padlo v oči in vzbudilo našo pozornost, eno najhitreje rastočih podjetij za izvajanje osebne asistence, Zavod Osebna asistenca Pomurja. Gre namreč za zaseben zavod, katerega prokurist je Stanko Novak. Prav tako je tudi njegov ustanovitelj, direktor tega zavoda pa je Sara Novak. Po podatkih, ki so nam znani gre za hčer Stanka Novaka, staro 20 let. Datum vpisa v register oz. ustanovitve 17.9.2019, število zaposlenih od 250 do 499.

Spoštovana poslanka Eva Irgl, predsednica državnozborskega odbora za delo, družine, socialne zadeve in invalide,

žal mi je, da vam moram tako neposredno povedati, da ne razumete, kaj počnete in za kaj se zavzemate. Iskreno sem zaskrbljena in obžalujem, da ne dojamete v kaj pomeni neodvisno življenje in čemu služi osebna asistenca. Priročnik, ki ste ga dobili v roke je namenjen temu, da ga preberete, ne pa, da se z njim v roki zgolj slikate. Osebna asistenca ni ”skrb za ljudi”; prav nasprotno, gre za to, da se rešimo pokroviteljstva in skrbi drugih, ki mislijo, da delajo dobro za nas in v našem imenu. V čem in s čim nam vi lajšate življenje? V čem je vaše življenje drugačno od mojega; boljše ali slabše? Poskusite si na to vprašanje odgovoriti!

Elena Pečarič

Štihova 14a

1000 Ljubljana

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.



Direktor g. Robert Cugelj

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut

Linhartova 51

1000 Ljubljana

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.



Ljubljana, 17.5.2021



Zadeva: Pravica do medicinskega pripomočka?

Na podlagi e-komunikacijie s fiziatrinjo Dr. Metko Mohorič sem pri osebni zdravnici pridobila napotnico za oceno potrebne prilagoditve pri kopanju. Že pol leta namreč po internetu intenzivno iščem primerno prilagoditev za svoje potrebe. Vse kar sem uspela najti pa zame ni primerno, saj sem sama zelo posebna in nadstandardna, čeprav tehtam zgolj 20 kg. pa je rokovanje z mano zelo delikatno.

Kot jara kača se vleče zgodba o korupciji javnih sredstev FIHO in z njimi povezanimi t.i. invalidski mafiji. Povprečno se na leto razdeli med 18 in 20 miljonov eur; kar invalidi v javnosti predstavljajo še vedno kot nezadostno. V FIHO je bilo denarja vedno preveč, prav zato je boljno polje številni »kvazi-humanitarcev, dobrodelnežev, invalidskih povzpetnikov in karjaristov« zelo kruto in neizprosno.