Elena Pečarič

Uni. dipl. filozofinja in sociologinja kulture, aktivistka brezmeja, strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih; YHD-Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.

Jasna so priporočila s strani Komisije za človekove pravice ZN v Ženevi, ki je prvič ocenila politiko izvajanja implementacije ZN Konvencije o pravicah invalidov s strani EU podpisane leta 2010. Pri tem je komisija ZN podala številna opozorila in izrazila veliko stopnjo zaskrbljenosti, saj se Konvencija krši praktično še v vseh členih. Med drugim gre tudi za spremljanje in nadzor o pravilni rabi sredstev iz različnih strukturnih skladov za namene deinstitucionalizacije (Kohezijskih skladov, Evropskega socialnega sklada ESS, Evropskega sklad za regionalni razvoj). Že dolgo je znano, da se teh sredstev ne sme porabljati za namene ohranjanja in vzdrževanja institucionalizacije, ki posameznike izolira in izključuje ter jim tako krati osnovne človekove pravice. Ta sredstva bi se morala namenjati razvoju in implementaciji različnih storitev v skupnosti, ki posamezniku omogočajo neodvisno in enakopravno življenje v družbi.

Tokrat v celoti objavljamo korinspondenco predsednika skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorja Doma upokojencev Idrija Sama Beričiča; dovolj zgovrno ne rabi posebnih komentarjev!

From: Samo Beričič <Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.>
Subject: Incident v DUI - zaprosilo za pojasnilo
Date: 19. junij 2015 10:38:03 GMT+02:00

Spoštovani!

S pisnim poročilom strokovnih delavk DUI – Enote Marof z dne 17.06.2015 sem bil obveščen o incidentu, ki ste si ga privoščili ob nenapovedanem obisku enote dne 11.06. 2015. Glede na to, da nepooblaščeno in skrivno snemanje prostorov doma, zaposlenih in stanovalcev predstavlja eno najresnejših kršitev pravice do zasebnosti, vas pred vložitvijo morebitnih tožb in kazenskih ovadb naprošam, da nam v roku 7 dni od prejema tega obvestila pošljete pisno pojasnilo o tem, kako je do nepooblaščenega snemanja prišlo, po čigavem nalogu in v kakšnem kontekstu. Obenem vas opozarjamo, da bomo kakršnokoli objavo navedenih posnetkov ali sklicevanje nanje preganjali z vsemi pravnimi sredstvi.

Z lepimi pozdravi,

Samo Beričič

27.7.2015 smo v YHD -Društvu za teorijo in kulturo hendikepa na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide (MDDSZ) naslovili dopis v katerem smo jih prosili za informacije o razpisu »za samostojno življenje invalidov za obdobje od začetka leta 2015 do konca leta 2018«. Gre za 4-letno sofinanciranje programov osebne asistence. V razpisu je bilo predvideno sofinanciranje nekje med 340 - 350 osebnih asistentov in za to namenjenih 2,5 milijona proračunskih sredstev letno.

V našem zadnjem prispevku smo pisali o “945 zlorabljenih!”, posameznicah in posameznikih starih med 18 in 65 letom, ki so zaradi svojega hendikepa ter drugih socialnih ali bivanjskih razmer, pristali tja kamor ne sodijo, kjer ne bi smeli biti; v domovih za ostarele.

V okviru raziskave o možnostih deinstitucionaliacije smo sistematično na vse Domove za starejše občane (DSO) poslali vprašanje »koliko imajo stanovalcev, ki so stari med 18 in 65 let in kakšni so razlogi, da so v domu sploh nastanjeni«. Kot pove že samo ime so DSO namenjeni starejši populaciji in torej že po definiciji ter osnovnemu namenu niso primerni za bivanje oz. nastanitev mlajših ljudi. Še posebno, če na zadevo gledamo z vidika človekovih in državljanskih pravic, enakih možnosti, pravice do dostojnega in enakopravnega življenja v skupnosti, vključenosti v družbo, posameznikove aktivnosti in nenazadnje pravice ter možnosti za neodvisno življenje, je kaj takega milo rečeno nedopustno. Pa vendar se dogaja, je pravzaprav še vedno edina sistemska rešitev za osebe s hendikepom (t.i. invalidi, osebe s težavami v duševnem razvoju in osebe s težavami v duševnem zdravju). Za vse tiste, ki potrebujejo pomoč in podporo, da bi enakopravno živeli v skupnosti. S tem, ko rečemo »sistemska« mislimo na prevladujočo prakso in seveda tudi na celoten sistem financiranja, ki je pravzaprav avtomatičen v kolikor si nastanjen v instituciji. Viri finančnih sredstev so dodatek za zdravstveno nego s strani ZZZS, dodatek za tujo nego in pomoč ali pokojnina, sofinanciranje s strani občine oz. hipoteka nad premoženjem. Odstotek sofinanciranja institucije s strani posameznika se naglo povečuje, cene oskrbnih dni pa rastejo. V kolikor oseba odklanja bivanje v DSO ali drugi instituciji izgubi tudi znaten vir finančnih sredstev s skaterimi bi si lahko v okviru drugih storitev v skupnosti pokil stroške njegovih potreb; npr. do dodatka za zdravstveno nego je posameznik upravičen zgolj v instituciji, čeprav je zopet namen le-te tudi razviden iz samega imena. Če uporabljaš voziček in potrebuješ pomoč pri osnovnih življenskih opravilh, je ta pomoč enaka, ne glede na to kje živiš, v DSO ali doma!?

Bolj ali manj vsi vemo, da je evro politični in strateški projekt, ki z logiko ekonomije nima kaj veliko opraviti. Potrebno je bilo lansirati skupno valuto, da bi ustvarjala vtis povezanosti, pripadnosti in soodvisnosti, skratka občutka identitete Evropejcev.

Čemur smo bili priče prejšnji teden v Bruslju in Grčiji, presega vse scenarije mehiških televizijskih limonad. Dobimo nehote asociacijo na že videne scenarije ekonomsko-političnih izsiljevanj finančnikov na tistem kontinentu.

Totalno razočaranje nad Ciprasom; že prvi dan po zmagi z odločim “OXI” je svojega finančnega ministra Varoufakisa pustil na cedilu, se mu odrekel, ga izdal in odžagal oz. prepustil, da odstopi.

Brez posebnih pojasnil in opravičil, ga je v enem samem dnevu zamenjal z drugim, ki mu je bil slučajno pri roki. Za razliko od Slovenije, kjer se zamenjave ministrov ne zgodijo prej kot v treh tednih, kaj šele, če bi šlo za najpomembnejšega finančnega ministra v državi.

Mreža za deinstitucionalizacijo si je vzela kot delovni okvir usmeritve EU politik glede razvoja storitev v skupnosti kot konkreten premik obstoječe teorije in prakse od institucije k posamezniku. Predvsem je pomemben vidik človekovih pravic in pravica/možnost izbire ter sledljivost finančnih sredstev uporabnika. Le-te morejo zagotavljati storitve skladne njegovim potrebam; da je polnopraven, in vključen v družbo. V mreži smo si za začetek izbrali ožjo skupino kot jo sicer predvideva deinstitucionalizacija; in sicer odrasle med 18-65 letom, ki vključujejo ljudi s fizičnim in senzornim hendikepom, intelektualno ovirane oz. z motnjo v duševnem razvoju in osebe s težavami v duševnem zdravju.

Slovenci smo pregovorno delavni, gostoljubni, prijazni, solidarni in pripravljeni vedno pomagati drugim v stiski. Pa dejansko ta pregovor drži ali smo si ga že tolikokrat ponovili, da vanj preprosto hočemo še nekaj časa verjeti, ker nam ohranja (čeprav fiktivno) nekakšno pozitivno samopodobo? Najraje bi rekla, “ma, fuck off” tem pregovornim lajnam!

Že več let ob spremljanju italijanske TV gledam tragedije prebežnikov, ki želijo v Evropo s sanjami o boljšem življenju ter problematiko sistematičnega trgovanja z ljudmi. Zdi se, da se krutost “tihotapcev” neusmiljeno stopnjuje kar nam daje vedeti, da se biznis, ki stoji za takšnim kriminalnim početjem, samo povečuje. Skoraj na dnevni bazi se poroča tudi o večjem ali manjšem številu smrti le- teh, ki svoja trupla in sanje pustijo na dnu Mediterana. Poroča se o težavah z nameščanjem beguncev, a tudi o solidarnosti tamkajšnjih ljudi, ki priskočijo konkretno na pomoč. Po tolikih tisočih smrtih ignorance politikov EU, da se je nivo gladine povišal, se je Evropa vendarle vsaj v besedah zganila; za konkretna dejanja in učinke pa bo potrebno še (po)čakati.