Gregor Hrovatin

Hladna voda na izviru …

Pijem te in skozi vidim.

Gore so, nikjer ravnine,

Mura, nisi tu pri miru …

Pred meseci so svetovni žarometi osvetljevali enega najboljših Slovencev pri reševanju najpomembnejše svetovne postranske dejavnosti. Ožarili so tudi podatek, da je krstni boter hčerki enega od odpadniških gangsterjev. Krstni boter je lahko samo nekdo, ki je izpričan in dejaven kristjan. Navadil sem se živeti s tem, da se za kristjane izrekajo liki, kakršni trenutno vodijo našo državo. A ob tej zgodbi me je oblila zona, in mraz v žilah ne popušča … Vse odtlej se sprašujem, kako je lahko tako razumen, preudaren in razgledan človek ter izjemen pravni strokovnjak vernik, kristjan.

Če bi v začetku zime leta 1976, ko sta starša spočenjala moje telo, sedel na oblaku in se odločal, kje naj se utelesim, bi – glede na tedanje stanje sveta – izbral prav tisti skupek zarodnih celic …

Na griču nad Igom so izkopali del 2.500 let starega naselja. Imelo je skoraj tlakovane ulice in hiše so se skoraj dotikale druga druge, kar dokazuje, da gre za skoraj mesto. Kar se tiče prazgodovine, ima s to najdbo tudi Slovenija skoraj vse, kar imajo veliki …

Nekoč, pred ne tako davnimi časi, so bili norci, invalidi in zločinci pospravljeni za zidove, ograje in rešetke. 'Navadnim' ljudem jih ni bilo treba gledati in se z njimi ukvarjati. Svet je bil lep, čist in spodoben … Res je prenekateri 'navaden' človek mimogrede ostal brez premoženja, zdravja ali naklonjenosti svojih bližnjih ter pristal na oni strani, čeprav ni bil norec, invalid ali zločinec. A svet se je nepovratno spremenil le zanj. Vsi ostali v enem in drugem vzporednem svetu so spremembo komaj opazili. Eni so se znebili bremena, še preden bi postalo breme, drugi pa dobili še eno igračo za izživljanje z nastavljivim rokom trajanja …

Predpostavimo, da je človeštvo za Zemljo, kar je Covid za človeštvo! Sicer bi ga bilo bolj ustrezno primerjati s kugo, a za koga od bralcev je tudi to skrajno …

Da bo temu blagodušnežu bolj jasno, si predstavljajmo, da sveta nismo preplavili mi, ampak lisice! Predstavljajmo si, da je od žive mase vseh sesalcev dobra tretjina masa lisic. Ker so majhne, je to na desetine milijard osebkov. Zemlja bi bila rdeči planet … Nadalje si predstavljajmo, da skoraj dve tretjini preostale žive mase sesalcev predstavljajo izbrane vrste zajcev, glodalcev in krtov, ki jih lisice gojijo za lastno prehrano. Kar so zajci in miši naredili iz Avstralije, bi se dogajalo z večino kopnega … V tem primeru bi vsi sesalci, ki nismo lisice ali njihova hrana, torej kiti, zveri, kopitarji, kenguruji, netopirji, … in opice (vključno z ljudmi), predstavljali zgolj 4,6 % žive mase. Vsem nam bi bil na voljo zgolj prostor, ki ga lisice ne bi uporabljale zase, za svoje črede in za neskončne nasade jagodičevja. Če bi nas našle med zajci ali borovnicami, bi nam seveda trda predla. A če ne bi bili v kletki ali za ograjo, bi se lahko šteli za srečne … No, če lisice v tem odstavku zamenjajmo z ljudmi, zajce, glodalce in krte z govedom, svinjami in drobnico, jagodičevje pa z žitom, dobimo sliko, ki si je ni treba predstavljati, ker jo živimo …

Konec prejšnjega leta je bilo na svetu 81 milijonov več ljudi kot na začetku. Že 40 let je Zemlja vsako leto 'bogatejša' za 40 Slovenij. Sodobnih Slovenij, kajti predtem je več desetletij vsako leto pridobila 40 takratnih Slovenij. To ni samo 40 Slovenij ljudi, to je 40 Slovenij vsega: njiv, hlevov, hiš, cest, šol, rudnikov, tovarn, trgovin, elektrarn …

V Večeru so pred 50 leti, leta 1971, objavili tole: »Pred dvajsetimi leti je na primer dobil slovenski pisatelj za polo (16 strani) poprečno blizu dveh poprečnih mesečnih plač v SRS. Pred desetimi leti je bilo razmerje še ena proti ena, nakar smo zdaj prišli tako daleč, da dobi pisatelj za polo le še polovico poprečne plače Slovenca. Mnenja, kako in kaj bi bilo treba napraviti pri nas, da bi lahko začeli govoriti o spodobnem vrednotenju dela pišočih ljudi, so deljena, Cankarjeva založba pa je prav zdaj enostavno in "enostransko" presekala polemiko in – zvišala svoje honorarje v nekaterih primerih tudi za sto odstotkov.«

Borut govori lepo zveneče povedi brez vsebine. Blebeta. Tega smo se navadili.

Z blebetanjem skušamo navadno prikriti svoje neznanje, zmedene misli ali resnične namene. Nekateri na enak način prikrivajo tudi svoje znanje, resnične misli in resnične namene. Tisti, ki ga uporabljajo poklicno – svečeniki, politiki, slavnostni govorci, in umetnostni kritiki – bi naj bili vešči obojega. Borut je vešč posebne oblike blebetanja: daje vtis, da slabo prikriva svojo puhoglavost, a ravno zato spregledamo njegovo premišljenost, odločenost in osredotočenost.

Družinsko nasilje je v porastu …

Ubiješ očeta, materi zatisneš oči

in tolažiš otroke …