Pesnik in odgovorni urednik revije Rdeči Veter, ki jo izdaja KPDK Komunist.
Pri nas je veliko ustvarjalcev umetnosti, ki delajo zastonj ali pa za majhne denarje. Ustvarjajo leta in leta, pa od tega nimajo nobenega zaslužka ali pa dobijo samo drobtinice, ki jih največkrat vlagajo nazaj v umetnost. Očitno je, da se politiki in tudi narod premalo zavedajo, da samo umetnost lahko narodu oplemeniti njegovo podobo in jo ohrani na skupnem portretu zgodovine narodov.
Vojni zločinci, klavci nekoč lastnega naroda, morilci otrok, posiljevalci žensk, okrutni morilci, tatovi … To me danes bega: Le kako jih lahko nekateri poveličujejo, spoštujejo – celo, kot narodne junake, heroje?
V Butalah volijo novega predsednika. Vsa srenja je na nogah: staro in mlado se kritično odziva na ponujene kandidate. Niti eden od kandidatov za njih nima pravih karakteristik, ki bi odgovarjale njihovim zahtevam – vsi najavljeni kandidati trobijo le nekakšne zgodbe o preteklih dogodkih, ki jih dosedanja butalska politika ni bila sposobna pravično rešiti; vsi kritizirajo sedanjega predsednika, ker noče biti moralna avtoriteta in ker se je na vse pomembne dogodke in odločitve vedno mlahavo odzval. Kar je res in strašno moteče.
Sram me je, da živim z ljudmi, ki sovražijo tiste, ki na begu pred nasiljem in smrtjo iščejo miren kotiček, svoj prostor na zemeljski obli, kjer bi lahko v miru in svobodi dočakali starost in kjer bi lahko njihovi otroci zaživeli človeku dostojno življenje – brez lakote, vojne in ponižanj.
Šentjernejski politični veljaki z županom na čelu so se v lastnem imenu odločili, da krajevna organizacija Zveza borcev Šentjernej letos ne sme uradno sodelovati na prireditvi ob prazniku dela na Javorovici. Njihova odločitev je bila nedemokratična in ni bila v skladu z ustavnimi načeli in voljo vsakoletnih obiskovalcev prireditve na dan 1. maja. Ta odločitev je bila samovolja s politično obarvanim ozadjem.
Republika Slovenija je bolna, vsi udje politične oblasti imajo neozdravljivo bolezen – zelo je hudo: bolni so voditelji, njihovi pomagači, bolno je ljudstvo, vse je bolno in težko ozdravljivo. Bolne so besede, ki so zapisane, izgovorjene po medijih, bolni so vsi, ki so dolžni obveščati, učiti in voditi ljudstvo. Bolna je misel, ki ustvarja dogodke, ocenjuje in določa cilje.
Vedno sem bil optimist in vedno sem v črnih scenarijih videl pot rešitve. Zaupal sem sodobnemu človeku in njegovi zgodovinski poti razvoja. Zdaj pa se je v meni nekaj zgodilo: Izgubil sem optimizem in vero v človeka.
20. december se približuje. Referendum je pred vrati. Mediji so polni strokovnih ocen, ki jih podajajo različno misleči: javne in politične osebe, kvazistrokovnjaki in seveda ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo s predlaganim zakonom. Ko prebiramo članke in komentarje v časopisih, dobimo občutek, da živimo v blodnjaku in da je z našo družbo hudo narobe. Zopet se delimo na rdeče in še ne vem kakšne, pametne in neumne, verne in neverne, delimo se kot vedno z namenom, da se podtikajo razne neresnice, napenjajo mišice, samo zato, da se doseže zmaga. Kot vedno so v ospredju podtikanja, nezrelost posameznikov, nerazumevanje družbenih potreb in kar je najhuje, da se nekateri nočejo odpovedati tradicionalne miselnosti. Pozablja se na temeljno vprašanje, ki ga postavljajo DRUGAČNI in družba z namenom, da se doseže pravna enakost za človekove potrebe in cilje.
Tolminski žvižgači smo doživeli svoj epilog. Država je za motenje tolminske prireditve zahtevala »krvni davek«, zato je naročila, da organi pregona poiščejo in identificirajo storilce prekrška in jih oglobijo. Policijska postaja Tolmin je brez posebnega truda, brez zbiranja obvestil in materialnih dokazov iz vseh prisotnih žvižgačev izluščila tri Puntarje in jih oglobila z denarno kaznijo 250 Eur. Plačilni nalog so izpisali in izročili kršiteljem šele 20. oktobra 2015, kar pomeni, da so potrebovali 38 dni, da so identificirali in zbrali materialne dokaze za storjeni prekršek. Vsi trije kršitelji so osebe, ki so jih poznali že prej, saj so vsi trije domačini in eden od njih je bil celo nekoč njihov sodelavec. Dvomimo, da so policisti tako neproduktivni pri izvajanju nalog. Lahko pa tudi, saj so bili na prireditvi, pa niso ukrepali. Razlog, zakaj niso, je zavit v meglo, iz katere pa štrli ukaz nadrejene instance.
Tolminski žvižgači, smo skupina ljudi, ki nismo nasilneži izgredniki in huligani, smo civilno gibanje z jasnimi smernicami – smo borci za boljši jutri in veliki nasprotniki kapitalizma, v katerem vidimo zlo za človeštvo, smo za družbeno ureditev, v kateri ni družbenih razredov, izkoriščevalskega kapitala, ki človeku jemlje dostojanstvo: Mi smo Puntarji, kritiki današnjih družbeno-političnih razmer.