Dobrodošlica 23. Festivalu dokumentarnega filma 24. - 31. 3. 2021

V romanih in filmih obstajajo trije tipi pravnikov. Prvi je podlež, ki podkupuje novinarje, da po ovinkih povzdigujejo krivca in blatijo žrtev. Drugi je pravičnik, ki pošilja sprijenega sodnika k vragu, tretji pa je potrčko, bagman, ki posreduje med krivcem in žrtvijo, da se krivec, običajno kakšna „pomembna“ oseba, izogne sodnemu procesu, ki mu grozi s strani „nepomembne“ žrtve.

Imam vse, kar potrebujem,

zdravje služi za silo,

ni potreb za slabo voljo,

plača je.... redna,

položnice se plačujejo,

živila v hladilniku stanujejo,

in v skrinji zmrzujejo,

spanje je še kar znosno,

domača lekarna vse poštima,

moti me le tale klima,

zdaj kaže na pomlad,

zdaj zobe kaže zima.



Opominjam se,

da mi kar gre, kar gre,

da slabih občutkov ne rabim,

da si v glavi vse razjasnim,

da bik naj ne gre,

kamor šel je štrik,

da za dežjem pride sonce,

da naj vrele juhe ne srebram,

da naj se rad imam,

da za črne dni spravim kak zlatnik,

in da obvezno si,

večkrat preberem tale opomnik.

Uroš Sedej - Eli


Nisem neki jaz mučenec,

ne počutim se tako,

niti sem v ledeni ribnik pripravljen skočiti,

ali svojo “vero” zatajiti.

Koliko nas sploh še živi,

smo res za vse krivi mi?

kaj pa vse te lupine,

ki pozabile so na spomine,

ki brezglavo kimajo,

katerim oprali so možgane?

Te to sploh prizadane?

Lepo po Svetu je hoditi,

z besedo toplo se ljudi dotakniti,

iz njih nasmeh ali solzo izvabiti.

Biti na oblasti,

dobiti skoraj vse,

ostalo ukrasti,

ljudem lagati,

kako potem morete ponoči spati?

Razdeljeni smo,

in to “njim” odgovarja,

večno skregani,

ob tem “organ” nazdravlja.

V pričakovanju kaj bo sledilo,

kje naj bi se zataknilo,

zakaj krivce bomo spet iskali,

komu naše novce dali.

Vsak pri sebi naj razčisti,

se bo cepil ali ne,

bom potem še vedno isti?

Sprašujem se.

Sosedje nam na tiho,

čisto nežno,

morje kradejo!