V zadnjem času so aktualni tako imenovani energetski vavčerji, že prej pa smo spoznali turistične vavčerje. Po SSKJ je vavčer "dokument o vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija uporabniku". Torej pri turizmu še nekako razumemo, da nam je v tem primeru turistično storitev plačal državni proračun, kar pa bomo seveda na koncu poplačali davkoplačevalci sami. Seveda, šlo je za reševanje turizma v času koronakrize. Pri energetskih vavčerjih pa je stvar bistveno drugačna. V tem primeru bi bilo bolj pravilno govoriti o bonih, ki so po SSKJ opredeljeni kot "dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago".
Kocka je padla in nov direktor FIHO je postal Borut Sever; do sedaj predsednik NSIOS, po izobrazbi diplomirani pravnik. Zaželimo mu srečo, predvsem pa pogum, da bo sposoben prenesti trenja in pritiske znotraj FIHO.
Gologlavi jastreb,
koruzo v šnops namaka,
da opil bo z njo goloba veseljaka.
Goloba si za Odrešitelja nismo izbrali Slovenci, ampak so nam ga vsilili novinarji. Z nekaj janšistične preganjavice bi človek brez težav verjel, da gre za usklajeno delovanje stricev iz ozadja. Dolgi članki in oddaje, intervjuji in najave nastopov, »product placement« v malodane vsakem notranjepolitičnem prispevku, in celo naročene javnomnenjske raziskave, v katerih je z neobstoječo stranko postavljen ob bok parlamentarnim. In nikjer sence ali spodrsljaja; samo hvala, da že diši po Severni Koreji …
»Povezovanje ogromnega vojaškega aparata in velike oborožitvene industrije je pri nas nekaj novega. Njun izjemen vpliv – ekonomski, politični in celo duhovni – je čutiti v vsakem mestu, v sleherni ustanovi zveznih držav, v slehernem uradu zvezne vlade. Opažamo jasno potrebo po njunem povezovanju. A ne smemo narediti napake, da bi dopustili to smrtno nevarno zvezo. Naše delo, naši viri in naše življenjske dobrine so vključene vanjo; prav tako kot sama struktura naše družbe. V regionalnih vladnih svetih si moramo prizadevati, da si vojaško-industrijski kompleks ne bo pridobil neupravičenega vpliva, pa naj bo ta viden ali neviden. Potencial za nevarno rast moči je v napačnih rokah in se bo obdržal.« To so besede ameriškega predsednika Dwighta D. Eisenhowerja iz njegovega poslovilnega govora ameriški javnosti 17. januarja 1961.
»Tako prozorna si v svojih razmišljanjih,« se je nasmejal in si prižgal cigareto, medtem pa sedel na tla, se naslonil na steno ob podboj dnevne sobe s pogledom na televizijo. »Tvoje kičasto razmišljanje je čista provokacija realistom. Premalo si pokvarjena, da bi me razumela.«
Zazrl se je v njen obraz, da bi videl, ali je njegova puščica dosegla želeno mesto.
"Svet potrebuje pravičnost, ne pa dobrodelnosti."
Mary Wollstoecraft (1759 – 1797), britanska pisateljica, filozofinja in feministka
Politiki, vsepovsod in tudi v Sloveniji, bi morali pozorno analizirati nedavne nemire v Kazahstanu. Predvsem vzroke zanje. Prav tako bi bilo dobro, če bi poznali prave vzroke, ki so vodili v tako imenovano arabsko pomlad leta 2011. Čeprav so le-ti vselej kompleksni (korupcija; nezaposlenost, še zlasti mladih; politično zatiranje itd.), pa je bil eden izmed ključnih vzrokov za izbruh nemirov v arabskih državah hitra rast cen, še zlasti žitaric. Finančna kriza 2008; požari v Rusiji 2010, ki so uničili ogromno pridelka; hudo deževje v Kanadi, sušno vreme v Argentini in še druge težave so povzročili 32-odstotni dvig indeksa cen hrane samo v drugi polovici 2010. (Mimogrede, se vam pri ne zdi, da ima podnebna kriza lahko zelo konkretne ekonomske in družbene posledice.)
Rodil sem se kot darilo.
Leta 1922.
Za mladoporočenca.
A ne za katerakoli.
Za kraljevski par.
Ko sta Aleksander in Marija Karadžordževič tisto pomlad preživljala poročno potovanje v Dravski banovini, sem ju že čakal v sprejemnici Cafe Belveder na Bledu.
A vrnimo se k mojem rojstvu.
Menda obstajajo tri vrste umetnosti: zabavno domoljubna, raziskovalno kritična in vzvišeno okostenela; 'nizka', 'neodvisna' in 'prava'. 'Nizka' je doma v skoraj vsakem slovenskem domu. O 'pravi' se govori predvsem, kadar ustvari kaj nizkotnega, sicer pa živi vzporedno življenje v svojih dotrajanih stavbah, kamor občasno zaide ta ali oni meščan. 'Neodvisna' ne seže v skoraj noben slovenski dom. Da obstaja, izvemo ob pomembnejših razpisih, kadar ji ministrstvo za kulturo tenko nareže kruh …
Vaskov zadnji torpedo je pravkar naluknjal kopico neodvisnih barkač, ki se že vsa leta ali desetletja od splavitve komaj držijo na gladini. Murgelska javna občila – sicer neobčutljiva za upad nastopov in prihodkov zabavno domoljubnih glasbenikov – so jim nemudoma skočila v bran. Beremo in poslušamo lahko dolga zaklinjanja o pomembnosti neodvisne umetnosti – kot da lahko obilica naklonjenih besed zmanjša škodo ali Vaska prepriča, da bo naslednjič meril bolj površno … A kaj se zgodi, če se posvetimo vsebini teh čarobnih izrekov? Nas prepričajo?