Podrobnosti
Zadetkov: 592

Katastrofa je bila napovedana pred štirimi desetletji, ko smo prvič slišali za toplogredne pline in globalno segrevanje planeta. Ne prav ta, tokratna v Sloveniji, temveč globalna. Takrat nihče ni mogel vedeti, kaj natančno se bo dogajalo avgusta leta 2023. Nihče si ni mogel predstavljati, da bo istega leta pozimi na južni zemeljski polobli štirideset stopinj v senci. Niti približno ni mogel nihče napovedati poplav v Sloveniji in gozdnih požarov v Kanadi, zaradi katerih se je količina ogljikovega dioksida v ozračju nepredstavljivo povečala. Ob vseh napovedih katastrofalnih dogodkov se je v teh desetletjih dogajalo nekaj, kar je za psihologijo tako rekoč nova stran v zgodovini psihologije. Zanikanje aktualnih podnebnih sprememb je bilo skoraj enoumno, odlašanje z ukrepanjem boleče zavezano nevednosti, obenem pa se je dogajalo še nekaj, kar skoraj nikoli ne prodre v javnost, kar pomeni, da o tem ne razmišlja več kot peščica ljudi.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 569

Prav v teh dneh, ko se pripravljam na predavanja o teoriji hendikepa in neodvisnega življenja, ki jih bom imel v naslednjem šolskem letu, pa tudi na predavanja za vzgojiteljice z naslovom Travma, hendikep in vzgajanje otrok, se dogajajo nadvse zanimive reči; razmišljam o konceptu opolnomočenja in se sprašujem, kaj to sploh pomeni, kaj pomeni biti opolnomočen, kaj pomeni opolnomočiti se, kdo koga opolnomoči, kako se človek opolnomoči sam. Danes mi pošlje Andrej Pešec ponudbo predavanj z naslovom Znanje za življenje, medtem ko me nekateri bralci že nekaj časa sprašujejo, zakaj pišem vedno znova o sočutju in sočutni šoli, kot da je to edina pomembna tema; lahko bi dodal, da tudi predavam o isti temi, ne le pišem. In čisto naključje je hotelo, da mi v istem času nekdo pripoveduje o svojem življenju. Naj navedem nekaj utrinkov iz njene pripovedi, da bo razvidno, zakaj je sočutje pomembno ne le zame, temveč tudi za – vsakega drugega človeka. In zakaj govorimo o sočutju čisto premalo, ne preveč, zlasti pa ga premalo udejanjamo.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 540

Mineva stoletje, odkar so nekateri ljudje prišli na misel, da bi bilo zelo koristno razvijati nove propagandne prijeme, poskuse na ljudeh in eksperimente z njimi. Rodi se industrija public relations, odnosov z javnostmi, ki zamenja izraz propaganda, ker je ta preveč grob.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 575

V Večeru so v prvi polovici julija objavili pismo bralke, ge. Tugomire Vizjak Kure. V njem se obregne ob prispevek Prepovedani jezik (Tednik, 5. 6. 2023), da je krivičen in da posplošuje, ter brani oralno metodo poučevanja gluhih in naglušnih.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 559

Roku Kralju sem hvaležen za njegovo izvrstno navezovanje na mojo knjigo Sočutna šola. Njegov zapis je tako dober in tako produktiven, da terja odziv, zato sem ga spisal.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 588

»Temeljna zamisel knjige Sočutna šola je, da potrebujemo učenje sočutja. To je sicer kot potencial naravno v vsakem človeku, vendar je na začetku njegovega življenja nerazvito in šibko. Oseba zato spontano čuti sočutje do določenih bitij, do najbližjih na primer, medtem ko so do drugih in bolj oddaljenih vede drugače – lahko celo sovražno, ker jih ne pozna, ne razume in se jih boji.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 536

V resničnem vsakdanjem življenju se ljudje spoprijemamo z realnimi problemi in jih skušamo reševati. Nekatere rešimo sami, za reševanje drugih potrebujemo sodelovanje. Na voljo imamo servise in strokovnjake, obrtnike, mojstre in druge ljudi, na primer sorodnike in prijatelje. Lepo in prav. Obstaja pa izjemno zanimivo področje vsakdanjega življenja, v katerem se dogaja nekaj paradoksnega.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 468

Od knjige, ki sem jo napisal pred leti, njen naslov je Komunizem, do zadnje knjige, ki je izšla pred nekaj tedni, Sočutna šola: od inkluzivne šole k sočutni skupnosti, sem prehodil pot, na kateri še vedno vztrajam pri ideji, da kapitalizem ima alternativo. Pri tem ne mislim le na miselno igro, da alternativa pač obstaja, temveč mislim na objektivno dejstvo, da je kapitalizem vse teže zagovarjati in ga hvaliti. Ne trdim, da ne obstajajo njegove zmogljivosti, ki so v resnici velikanske, to so zmogljivosti v proizvodnji storitev, dobrin oziroma blaga, ne trdim, da je njegovo delovanje zgolj destruktivno ali celo nesmiselno, če pomislim na podnebne spremembe, ne, trdim le to, da njegove večno ponavljajoče se krize zmanjšujejo upanje v resnično lepši in boljši jutri. Prav zato se strinjam, da današnji ideološki konflikt ni več med zagovorniki kapitalizma in tistimi, ki ga zavračajo, temveč med upanjem in resignacijo, kot pravi Søren Mau v prispevku z naslovom Communism is Freedom (https://www.versobooks.com/en-gb/blogs/news/communism-is-freedom).

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 527

Najprej sem preveril njegove pesniške sposobnosti. Glede teh so bila moja pričakovanja najnižja in GPT me ni razočaral. Res je obupen pesnik. Če imate bolezensko nagnjenje do vogonske poezije, poskusite z: »Napiši pesem o … v slogu pesnika …!« in se dobro zvežite, ker bo bolelo!

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 483

Današnji dan je najboljši dan, kar jih je bilo doslej. In tudi jutrišnji dan bo najboljši od vseh. Vsak dan bo tak. Do konca časa bo vsak dan najboljši od vseh. Tako pravi Barbie.

Preberi več Dodaj nov komentar