● Primož Trubar (8./9. 06. 1508 – 28. 06. 1586 – 511 let od rojstva in 433 let od spremembe življenja). Pred nekaj dnevi sem sklenil miniature in jih poslal v Za-misli.si, 31. 10. pa smo praznovali Trubarja, zato šele sedaj nekaj misli o njem in ob tem.

Skorajda nemogoče se je v teh zadnjih novembrskih dneh izogniti Črnemu petku. To je dan, ki so ga ameriška trgovska podjetja naredila za čas "neverjetno ugodnih" nakupov. Potrošnike privabljajo z velikimi popusti. Običajno se trgovine odprejo že takoj po polnoči in videli smo že podivjane množice, ki dobesedno razgrabijo kupe artiklov; pod njihovimi nogami pa so že umirali ljudje. Vendar je Črni petek že nekaj časa več kot samo dan ugodnih nakupov, postal je globalni praznik divjega potrošništva in najbolj grobega materializma. To je resnično črn dan za človeštvo in za Zemljo!

Bil je lepotec – točno tak, o kakršnem je sanjal od malega. Črn BMW sedan z zatemnjenimi okni, letnik 1997, 420.000 prevoženih kilometrov. Takšnega je imel njegov stric, dokler ni doživel totalke in jo čudežno preživel z nekaj praskami. Avto ga je takrat rešil.

Ljudje smo že "uspešno" zastrupili skorajda vse okoli sebe – oceane in sladko vodo, zemljo, ozračje, rastline in živali. S tem pa tudi sami sebe, saj jemo hrano, ki je pridelana v (onesnaženi) zemlji, pijemo (onesnaženo) vodo in dihamo (onesnažen) zrak. Ne zavedamo pa se zastrupljenosti naših umov; kajti ta strup je brez "vonja in okusa", a zastruplja naše mišljenje in čustvovanje, posledično pa tudi večino naših aktivnosti ter naš odnos do drugih ljudi in do sveta kot celote. Temu strupu rečemo komercializacija in to je pravzaprav strup, ki je v ozadju propadanja naših oceanov, naše zemlje in ozračja ter nenazadnje tudi nas samih.

Stavka – prava, živa, polnovredna stavka – je stvar preteklosti. Kdo danes sploh še lahko stavka?

Je v politiki mogoča ljubezen? Ljubezen kot univerzalna sila, ki nikogar ne izključuje in v slehernem človeku, četudi je drugačen, drugačnih nazorov in prepričanj, vidi sebi enako bitje, ki si zasluži spoštovanje in ljubezen. Ko se ozremo na današnjo politiko – v Veliki Britaniji, v ZDA, na Madžarskem, pa seveda tudi pri nas – vidimo globoke razkole, sovraštvo in popolno nezmožnost sodelovanja. In brez sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in razumevanja drugačnosti, ne moremo potegniti »voza iz blata« in se resno lotiti resnih problemov v posameznih državah, kaj šele velikih svetovnih problemov. Globalno segrevanje, revščina in lakota, migracije, nezaposlenost in številni drugi problemi »čakajo«, da stopimo skupaj in navkljub vsej raznolikosti spoštujemo drug drugega in delujemo skupaj oziroma sodelujemo.

Ko slišiš: »Za otroke gre!« ali: »Poiščimo rešitev v največjo korist otroka!« se moraš prijeti za pištolo … Nekoč so govorili o ženskah: »Dame imajo prednost!« ali: »Revici je treba najti moža, da bo poskrbel zanjo!« Ne eno ne drugo ni pomenilo nič dobrega …

Vtisi po ogledu razstave Stojan Kerbler – retrospektiva v Umetnostni galeriji Maribor, 2. 11. 2019.

Če danes Facebook, televizija ali kakšna revija postreže s podobami gvinejskega ali perujskega podeželja, si najbrž kdo misli: »Kakšni zaostali ljudje! Zakaj se ne premaknejo v 21. stoletje?« A prav takšni zaostali ljudje smo bili do pred kratkim tudi Slovenci.

● ZAKAJ JE JEZUS ODŠEL V NEBESA? Res je čudno, da se doslej nihče ni nič vprašal, čemu je Jezus sploh odšel nazaj v nebesa? Bil je rojen zato, da pride kot Odrešenik na Zemljo, da nas odreši, da nam pokaže pot v nebo, da dela čudeže, ozdravlja ljudi, pokaže, kako naj človek živi, da bo prišel v nebesa in vse podobno, kar lahko razberemo iz evangelijev, a po kratkem življenju in turobni mučeniški smrti, odide nazaj v nebo, namesto da bi ostal z ljudmi in jim pomagal. Tako ozdravljati kot je to delal on, ne zna od ljudi nihče. Že, že, da nam govorijo, kako da so v preteklosti nekateri »svetniki« to počeli, a to so več ali manj pravljice: kdo pa ve za delo in dejanja nekaternikov toliko let nazaj, ko se je to dogajalo? O tem nam lahko pripovedujejo le kot razni fakini. Zakaj vse to? Rodil se je kot novorojenček v slamnati bajti ali hlevu in nas po tri in tridesetih letih zapustil in odšel v nebesa. Čudno. Zakaj ni bil ostal med ljudmi in delal čudeže med nami še naprej, saj jih človek ne more?

Osebni pomočniki imajo tri šefe: svoje pomagance, njihove skrbnike in uradne šefe, torej delodajalce. Delodajalci so večinoma invalidska društva in na hitro skupaj spacani s.p.-ji. Osebni pomočniki so pogosto kar svojci. Vse skupaj je torej ena velika družina ali gostilna, kjer se vsi poznajo, prijateljujejo in so v sorodu. Ko pride do težav, se jih rešuje, kot se rešujejo težave znotraj družine in gostilne: skrbno se negujejo in vestno prenašajo iz roda v rod, navzven pa kot da jih ni. No, do prenašanja iz roda v rod pri osebni asistenci še ni prišlo, a zakaj bi čakali, da se to zgodi?