Matematiki, ekonomisti, biologi in psihologi so že pred desetletji ugotovili, da je človeško bitje po naravi egoistično, kar pomeni, da sledi le svojim instrumentalnim ciljem, od katerih si obeta čim več koristi. Če imajo strokovnjaki prav, so zlasti politiki v resnih škripcih.

Bogastvo jezikov je bogastvo človeštva … Hja, kot denar. Eni ga znajo obračati, drugi ne, tretji ga komaj kaj uporabljajo, četrti ga nimajo, vsem pa poleg redkih trenutkov sreče povzroča toliko težav in nevšečnosti, da bi bilo treba resno razmisliti, ali ga ne bi vsaj poskusno ukinili.

»In kako se bomo sporazumeli brez jezika?« boste povprašali. Jaz pa bom odgovoril s: »Kako pa se bomo sporekli brez jezika?«

Freud je nekoč rekel, da ljudje uporabljamo obrambne mehanizme, s katerimi se branimo pred resnico in vztrajamo v iluzijah. Branimo se lahko celo tako dolgo in tako dobro, da dobesedno ne prepoznamo resnice tega, kar se dogaja okoli nas, in se nam zdijo ljudje, ki opozarjajo nanjo, povsem zblojeni.

»Če bi bil jaz vaših let, bi vsaj enkrat na teden vzel transparent, šel pred slovenski parlament in zahteval, da z ustavo predpiše zlato fiskalno pravilo, torej, da sedanja generacija ne porabi denarja, ki ga boste vi šele ustvarili«.

Zgornje besede je izrekel aktualni slovenski premier na nedavni piranski Mreži idej (časnik Delo). Z njim se vsekakor zelo strinjamo: skrajni čas je že, da gredo mladi pred parlament (seveda bi morali tja tudi malo manj mladi).

Kaj pa vsebina zahtev: 1. Bi morali mladi res zahtevati vpis zlatega pravila v ustavo? 2. Ali današnja generacija res porablja denar bodočih generacij oziroma zdajšnje mladine?

V Sloveniji je bilo v letu 2011 že 386.000 ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost. Stanje pa se samo še poslabšuje, pravijo ljudje, ki se na to spoznajo. Vlada se kajpak trudi, pravijo drugi, ki se spoznajo na delo vlade, toda navadni državljani imamo vtis, da se trudi na povsem zgrešen način. Revnih bo zato še več, plače bodo nižje, davki bodo višji. A najbolj bode v oči skoraj popolna apatija državljanov in državljank, ki zgolj čakajo na zakol in morda tiho upajo, da jih bo tako imenovani krizni menedžment rešil.

Danes bomo dobili slabo banko. Upokojeni kardinal Rode, ki ve, kakšna je prava družina in je slovensko javnost tudi poučeval o tem, ni oče nemškega poslovneža, je pa zaskrbljen nad slovensko medijsko kulturo. Tisti, ki so pisali o domnevnem očetovstvu, bodo pristali na sodišču. Pazniki v zaporih so nezadovoljni. Oblast v Gruziji se je spremenila; sedaj je v rokah najbogatejšega človeka v državi. Pokojninska reforma bo od delavcev terjala še več dela. Minister ne vidi odprtih vprašanj. Sindikalisti opozarjajo. Odpovedni roki za odpuščene delavce bodo krajši. Ukrepi za krepitev stabilnosti bank so dobri. Zveza Nato je neizkoriščena priložnost za slovenska podjetja. Posli z zavezništvom so namreč profitabilni; operativne sile na terenu je treba podpirati in servisirati, vse to pa stane. Pametni in pošteni ne nasedajo manipulacijam. Stečajna zakonodaja je zrela za temeljito prenovo, saj so sodniki in stečajniki preveč povezani. Določene skupine ljudi imajo prevelika pooblastila, a se tega niti ne zavedajo. Minister ima zvezane roke. V evropskem parlamentu se začenja spopad za sredstva. Doma moramo zategovati pasove. Ministri bi radi znižali številke. Kdo bo plačal neplačane račune? Gospodarska rast je v ospredju. Nova delovna mesta tudi. A na vidiku ni ne enega ne drugega, zato bo rast nizka ali pa je sploh ne bo. Potrebni so dodatni varnostni ukrepi v nuklearkah.

“Večina se bo morala prilagoditi trgu,” je nedavno izjavil poslanec A. Šircelj v intervjuju za časnik Večer, pri tem je še zlasti izpostavil mlade. Njegova izjava je vsekakor vredna vse naše pozornosti. Prilagoditi se trgu? Vprašanje je izjemno pomembno, a kaj sploh pomeni “prilagoditi se trgu”? Še prej pa razmislimo o trgu oziroma o tem, kako ga dojemamo.

Evrokrati, ki so se zbrali te dni na Brdu, so končno priznali, da preprosto ne vedo, kako naj se lotijo krize in da bo ta še dolgo trajala. Slovenski predsednik je zato prijazno rekel, da se EU nahaja na razpotju in da jo čakajo velike spremembe. Na kakšne spremembe je mislil?

V deželi med mnogimi gorami in z mnogimi vodami živi trd, neizprosen, rod jeklen. Vladarja nikdar ne priznava; sicer se klanja mu, a mastno pljuje, ko se oddalji topot mu škornja, in glasno kolne, ko je s svojimi obdan. A brez vladarja da bi bil, na misel mu ne pade. Za kom bi pljuval in nad kom besnel? Ne, raje se po njem zgleduje, ki črti ga. Ko potaca sosedu trato, drugu pamet presoli in svojcu s težko roko jo pretrese, je vladar … Dokler mu sosed ne zavzame metra vrta, mu drug v posteljo ne leže in svojec pljuva ne in kolne, že ko vidi ga, vsak dan. Tedaj gre, revež, da utopi vse skrbi, v potrti glavi up goji in glasno kolne … In tako živi ta rod in tako bo živel do konca svojih dni.

Zakaj se o tem sprašujemo? Ker pričakujemo konkretna dejanja, ki bodo ovrgla sume, da se to res ne dogaja.

Vlada RS ob podpori koalicije v parlamentu brezglavo hiti z zamenjavo vseh možnih kadrov samo, da »bodo naši«, kompetenca ni pogoj, zahteva se le pravi ideološki naboj. Reševanje krize je v teh časih dovolj dober izgovor in sprašujemo vlado, zakaj se tega ne uporabi tudi za urejanje zadev, ki so nuja npr. povezane s Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Nenazadnje ste po hitrem postopku dokaj uspešno uredili podobne anomalije in ustavili apetite znotraj Fundacije za šport (FŠO), kjer ste vlogo direktorja ukinili ter upravljanje prenesli na pristojno ministrstvo; hitro in odločno. Le zakaj tega vzorca ne bi uporabili tudi za FIHO? Zakaj dve fundaciji, obe izjemi v sistemu, obe izven proračuna RS, obe financirani iz koncesijskih dajatev Loterije Slovenije oz. iger na srečo vsaka, a vsaka s svojo ureditvijo? Ne s strani Vlade RS, ne od resornega ministra Vizjaka in tudi ne s strani matičnega Odbora za delo družino, socialne zadeve in invalide, ni prav nobenega znaka, da bi se komu kaj mudilo urejati sporne stvari v FIHO. Zakaj tu ni nobenega interesa, da se počisti s starimi poznanimi akterji korupcije in nezakonitega ravnanja sprašujemo vlado? Obstaja kakšen poseben razlog ali interes, da se tega ne stori?