Po vsem svetu velja, da ženske podpirajo najmanj tri vogale pri hiši, če se jo moškim ljubi postaviti; ponekod tudi to počnejo ženske. Skrb za otroke je tako in tako ženska stvar; moški v najboljšem primeru svoje sinove naučijo pobijati in še kakšne obrti. V nasprotju s preostalim živalstvom, kjer so lepi samci, morajo človeške samice skrbeti ne le za svojo lepoto, temveč tudi za urejenost svojih moških; ti poskrbijo le za naravni vonj po potu in očarljiv kadilsko-pivski zadah. Zahvala moških za vso to skrb so redne batine, poniževanja in posilstva. In človekinje, ki vse to počnejo in trpijo, veljajo za močne ženske.

Najprej je ideologija, ki počiva na nasilju. Tudi na koncu je nasilje, ki prekine z ideologijo. Bodite odgovorni. Obnašajte se odgovorno, razmišljajte odgovorno, delujte odgovorno. Navadni državljani namreč niste strokovnjaki, zato ne veste, kaj delate. Upoštevajte jih torej, spoštujte jih, da ne boste naredili preveč škode sebi in drugim. Resnično, dobro je imeti dobrega šefa nad seboj.

Kapitalisti imajo kapital, čast in oblast.

Ljudstvu dajte vsaj vojsko, policijo in sodišča.

Doro Hvalica je pred nekaj dnevi podprl upokojence s transparentom, na katerem je pisalo: najpogumnejši, najbolj ustvarjalni, najboljši in stari so zlo, ki ga je treba izstradati. (€vang€lij po Jan€zu)

Običajna zgodba gre nekako takole: zlobni in pohlepni 1%, ki ga domnevno predstavljajo veliki kapitalisti, bankirji, politiki in še kdo, stoji nasproti ubogim in izkoriščanim navadnim ljudem, na plečih katerih si prvi gradijo svojo fantazijsko pravljico neskončnega ugodja, neovrgljive oblasti in predajanja užitkom. 99% se mora prebuditi postaviti po robu 1% ter vzeti nazaj tisto, kar je pravzaprav njihovo; oblast, denar in delo. Dokler bodo s tem upravljali (in to določali) izprijeni in oportunistični bogataši, ki bi jih morali zapreti že davno nazaj, ter njihovi omejeni interesi, bo 99% ljudi trpelo in živelo mizerno eksistenco.

Nobenega dvoma ni, da je letošnje poletje privilegirani trenutek za razmišljanje o komunizmu; zgodovina bo to dodatno potrdila za nazaj. Privilegij namreč pomeni, da lahko naredimo nekaj zares vrednega in dobrega. Morda je res, da ljudje premalo berejo in razmišljajo, toda to nas ne more ovirati pri lastnem branju in razmišljanju. In skladno s Kantovim imperativom lahko prebrano in premišljeno povemo še na glas in javno. V tem je privilegij, ki se mu ne bi smel odreči noben človek, ki je zmožen za razmišljanje, zmožen pa je vsakdo.

Poskusi evropskih političnih in ekonomskih voditeljev, da bi poenotili evropsko finančno politiko, je nevaren proces, ki ima lahko zelo hude posledice. Ne gre samo za finančno povezovanje, temveč za proces popolne izgube politične in ekonomske suverenosti posameznih držav. S tem postaneta demokratična ureditev držav in njihova ekonomska neodvisnost samo “lupina” brez kakršnekoli vsebine.

Državni zbor je konec leta 2011 z ustavno večino potrdil spremembe Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZRPLS). To je bilo storjeno zaradi številnih netransparentnih ter diskriminatornih dogajanj pri delitvi sredstev ter nedopustne kolizije interesov v samem Svetu FIHO ter v drugih njegovih organih odločanja.

Zato je že na začetku tega mandata (obdobje 2012-2017) potrebno postaviti povsem drugačne temelje dela in dogovarjanja, ki slonijo na načelih gospodarnosti, smotrnosti, transparentnosti, ki upoštevajo načelo nezdružljivosti funkcij, nediskriminatornosti in načelo o pravični porazdelitvi namenskih sredstev FIHO po enotnih in jasnih kriterijih med vsemi upravičenci. Prekiniti je potrebno s staro prakso »zgodovinskih zaslug« posameznih organizacij, s prakso delitve invalidskih sredstev za zaprtimi vrati v Izoli, kjer so nekatere organizacije popolnoma izključene sogovornice, s prakso klientelizma in nepotizma, izsiljevanja in pogojevanja, ki je v preteklih mandatih veljal za zmagovito strategijo upravljanja in uzurpacije nad javnimi sredstvi FIHO. Predvsem je potrebno postaviti jasna merila in pravila za ocenjevanje kvalitete programov[1] in učinkovitosti le-teh z vidika vpliva na posameznikovo neodvisno življenje ter izenačevanja možnosti. Primerljivi programi morajo biti ocenjevani na enak način in ne po t.i. indeksaciji, kjer imajo tisti, ki že prejemajo največ, avtomatično višje letno povečanje sredstev, ne glede ali se njihovi programi sploh izvajajo, ali so obiskani, ali so kvalitetni, dejansko potrebni in ali jih članstvo sploh koristi oz. potrebuje.

Kadar je govora o dolgu, nam raznorazni strokovnjaki vedno postrežejo z nepredstavljivimi številkami. Te številke lično razporedijo med besede v neoprijemljive povedi, ki se navezujejo na same sebe. Novinarji jim pri tem držijo štango. Star slovenski običaj je, da se modrost izšolancev meri s stopnjo njihove nerazumljivosti. Toda, a se moramo sprijazniti s tem, da je zadeva za navadnega smrtnika pretežka? Ne vem, kako je z vami, ampak jaz se ne bom!

Ko se ljudje očitno ne prenesejo (več), ko se ne morejo niti pogovarjati, ko torej samo še lajajo drug na drugega in se ne želijo gledati niti trenutek, je najbolje, da gredo mirno narazen. Zlasti je dobro, da se ne sprenevedajo, da so drug drugemu konstruktivna kritika, če se srečujejo na primer v parlamentu, saj preprosto niso.