Od kod se je vzela vsa ta nestrpnost? Toliko desetletij nič, zdaj pa so naenkrat – kot v stepi po deževju – vzniknile cvetoče poljane zaničevanja, žalitev, groženj in nasilja. Kot mlada drevesa se pnejo kvišku posamezni skrajneži, ki v enem skrbno oddelanem strelskem popoldnevu dosežejo slavo in nesmrtnost. Rastejo celi gozdovi nemškutarskih domoljubov in navadnih nazadnjakov. Kot gozdna drevesa povezujejo podzemne nitke gliv, domoljube povezuje ravno tako gost in neviden internet. In posamezne vrste domoljubov bolje shajajo druga z drugo kot s komerkoli ali čemerkoli drugim.

Toliko desetletij nič … Če bi toliko desetletij res vladalo takšno »bratstvo i jedinstvo«, kot smo se v Jugoslaviji, pa i šire, tolkli po prsih, bi bilo tu vse čisto drugače. Če bi OZN res bila, na kar napeljuje njeno ime, bi bilo povsod vse čisto drugače.

UDK:

Izvleček

Marijan Gerdej, KJE JE DRUGA BOŽJA ZAPOVED. Izvirnik v slovenščini, izvleček v slovenščini in angleščini, povzetek v angleščini.

Druga božja zapoved je izbrisana iz desetih božjih zapovedi in se ne prikazuje na umetnostnih izdelkih na dveh Mojzesovih tablah in je kateheti niti ne poučujejo pri verouku. Zaradi tega je nastalo na svetu ogromno malikov, kar je sicer Bog v desetih zapovedih prepovedal, a ga hudobni ljudje niso poslušali, saj so zapoved izbrisali. Iz tega se vera v Boga obrača vedno bolj stran od Boga, – na žalost nikamor drugam kot k satanizmu. In to je spet ena vrsta bogokletja, ki ga ljudje delamo do Boga Očeta.

V teh dneh lahko gledamo zelo zanimivo nadaljevanko s preprostim naslovom Černobil. Vemo, da se je 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini, v takratni Sovjetski zvezi, pripetila najhujša jedrska nesreča v zgodovini (Wikipedija), pa vendar nas HBO-jeva mini serija »zadane« bolj kot na stotine grozljivk, ki naj bi v nas vzbudile grozo. Kajti Černobil je resnična groza, grozljivka, ki se je zares zgodila, kot so zapisali v Večeru.

V pravljicah je vse enostavno: obstaja glavni zlikovec, in ko ga nekdo premaga, svetu zavladajo mir, pravica in sreča. Tudi za časa kraljev je bilo skoraj pravljično: če je bil kralj hud zlikovec, si se ga znebil in namesto njega okronal bolj znosnega zlikovca. Kaj pa danes? Danes je vse polno zlikovcev. Če se znebiš enega, imaš naslednji dan nad sabo tri enake.

OPOZORILO! Ta kolumna je namenjena mojemu občinstvu in ljudem, ki jim narodnozabavna glasba povzroča duševne bolečine. Če imaš rad narodnozabavno glasbo, je pač ne beri, če bereš, pa ne gnjavi!

Vse velike vere imajo isto zapoved

– zapoved ljubezni, spreobrnjenja,

odpuščanja, sprejemljivosti do drugih ver

in lastne discipline.

Dalaj Lama

Ema Kurent bi lahko predvidela usodo svoje kolumne v zvezdah. Predvidela bi jo lahko brez zvezd. Zato ti ni treba biti jasnoviden; dovolj je, da si socializiran.

Štirideset let po tem (13. maja 1979), ko sta Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj, v okviru takrat jugoslovanske himalajske odprave, po zelo zahtevni novi smeri stopila na vrh Mount Everesta, se je treba vprašati, kaj danes pomeni »osvajanje nekoristnega sveta«. Mar nista osvajanja zamenjala komercializacija in onesnaževanje? Mar na planetu Zemlja sploh še lahko govorimo o nekoristnem svetu? Mar niso »junaki« postali predvsem onesnaževalci?

9. maja obeležujemo Dan Evrope. Tega dne, leta 1950, je bila predstavljena deklaracija tedanjega francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana, v kateri je predstavil zamisli o gospodarskem sodelovanju v Evropi (Wikipedija). Na tej osnovi se je začelo evropsko sodelovanje in združevanje, katerega rezultat je današnja Evropska unija (EU). 9. maja praznujemo še en pomemben dan, in sicer dan zmage, kot spomin na kapitulacijo nacistične Nemčije leta 1945 (Wikipedia). Ta dva praznika ne povezuje samo isti datum, temveč še mnogo več in o tem moramo razmisliti še posebej zdaj, ko se bližajo evropske volitve, ki bodo prav tako v maju, 26. 5. 2019.

Astrologinja Ema,

le kaj je tebi bilo tistega dne,

da nad uboge invalide tako brezsramno spravila si se.