Filozofska fakulteta, 5. Nadstropje, slike bodo na ogled od 10.5. do 10.6.

“Dobrodošli na prvi izmed razstav v ciklu postavitev v 5. nadstropju, kjer se predstavlja Laura Ličer, nekdaj študentka Filozofske fakultete. Njene ilustracije pravljic, ki segajo od Nigerije do Filipinskega otočja, si istočasno lahko ogledate na hodniku Oddelka za geografijo, tukaj pa se Laura izkaže z osrednjim delom desetletnega opusa – slikami v akrilni tehniki. Razstavljena platna delujejo kot ilustracije, pa to nujno niso. Lahko jih imamo za vizualno dopolnilo nenapisanim sanjam ali domišljijskim prigodam v avtoričini glavi. Tam se porajajo hudomušne mačke, ljudje, ki s široko razprtimi očmi zrejo drug v drugega in v stvarstvo; bitja, ki pridejo od neznano kod in se naselijo v izmišljenem vesolju živopisanih rastlin in igrivih prebivalcev. Skrivnostnost jim dodaja množica sončnih krogel z luno in zvezdami, v katerih utegne vsak posebej iskati zapleteno simboliko ali pa jih razumeti zgolj kot vir stalno prisotne svetlobe, ki oživlja ostale motive. Slednji vedno vzniknejo iz barve. Ta je izbrana prva, šele nato pridejo figure, nemalokrat po naključju, ko kaplja pade po nesreči in packa postane prikupna morska pošast. Ploskovite podobe dobrohotnih živalic mrgolijo v neskončnih prepletih. Vsaka podrobnost je omejena s konturo, da jasno zaseda svoje mesto v strahu pred praznim prostorom, pred puščobo sveta. Slog Laure Ličer je takoj prepoznaven. Od samosvojega načina slikanja se ne želi odmakniti, temveč ga samo izpopolnjevati in pri tem predvsem uživati. Raziskovati meje in poti čopiča, ki ga vodi sproščen um. Ravno zato kompozicije niso osnovane s pomočjo serije skic, ampak se slike rojevajo sproti, med improviziranjem z zaobljenimi oblikami iz zakladnice idej, ki se vseskozi širi in vedno znova preseneča.”

Urška Gabrič

Otvoritev v četrtek, 17.05.2018, ob 19.30,

SOT 24,5

Masarykova 24, Metelkova mesto

Vabljeni!

Program SOT 24,5 podpirajo FIHO ter posameznice in posamezniki, ki s svojim prostovoljnim delom pripomorejo k širitvi idej YHD.

Posnetek: Mojca Dular

10. decembra 2018 bo minilo 70 let od sprejema resolucije št. 217 na 3. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) v Parizu. Sprejeta je bila Splošna deklaracija človekovih pravic, eden najpomembnejših dokumentov 20. stoletja.

Splošna deklaracija človekovih pravic je prvi mednarodni dogovor o naboru človekovih pravic, podlaga za današnjo strukturo mednarodnega prava človekovih pravic ter eden najbolj prevajanih in citiranih dokumentov na svetu. Moralna avtoriteta ter humanistični in civilizacijski prispevek tega dokumenta so nesporni.

Udeleženci okrogle mize:
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic,
dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta,
dr. Svetlana Slapšak, antropologinja,
Branko Soban, novinar in publicist,
veleposlanik Vojislav Šuc, predsednik Sveta OZN za človekove pravice.

Pogovor je vodila prof. dr. Petra Roter.

Invalidski Catch the cash: državne loterijske igre

Knjiga Elene Pečarič je namenjena splošni javnosti, saj gre za osveščanje glede korupcije področja, ki je zelo občutljivo z vidika javne obravnave-delovanje invalidskih organizacij. Predvsem pa govori tudi o oblikovalcih politike, predvsem socialne oz. NVO. Torej je namenjena poslancem in poslankam v DZRS, tudi svetnikom v DZ RS, pristojnim ministrstvom, vladi in predsedniku RS, Uradu varuhinje...ministrstvom in fakultetam.

"Ne glede na moje dolgoletno pisanje, opozarjanje in nenazadnje tudi konkretne dokaze, še vedno vlada na tem področju ogromno sprenevedanja in pretvarjanja, tisto kar se v mafijskem jeziku imenuje omerta. Kljub številnim poskusom diskreditacije, blatenja, nenazadnje tudi groženj in tožb, s katerimi so me poskušali izčrpavati, utišati in pokončati, pa je nekaj v meni še močnejše od mene, saj se nikakor ne morem pokoriti zavezi molčečnosti in strahu pred morebitnimi posledicami grožnj. Priznam, da sem se tudi sama že mnogokrat spraševala, čemu in zakaj vztrajam, a priznam, nisem še našla nobenega pravega, racionalnega odgovora. A je morda tudi prav tako, zato podajam svoj rezime v tem istrijanskem reku: »Krepat, ma ne molat.«

Grozljivo je spoznanje, da ta modus operandi, ki sem ga dodobra spoznala in preučila na tem primeru, lahko prenesemo tudi na mnoga druga področja; povsod tja, kjer so sistemi zaprti in kjer vladajo negativna selekcija kadrov (preko poznanstev in nepotizma) in neodgovorni na odgovornih funkcijah. Tudi kot sociologinja kulture in filozofinja sem zelo radovedna, do katere mere, ravni ali stopnje se to lahko še tako nadaljuje, preden se bomo pogreznili v živi pesek; preden se bo začel kanibalizem. Nekaj posameznikov, ki so knjigo prebrali, mi je reklo, da se bere kot kriminalka. A praviloma imajo kriminalke tudi znan konec oziroma razplet ali epilog. No, ta je izjema."

"Spremna beseda" Ali Žerdin in Drago Kos.

Sestavni del knjige je USB ključ
Invalidski multifunkcionar

Dokumentarec je bil posnet leta 2011 z namenom, da se razgali resnica poslovanja invalidskih funkcionarjev in politične srenje.

Cena: 15,00 €
https://www.galarna.si/izdelek/21386/invalidski-catch-the-cash-drzavne-loterijske-igre

Posnetek: Robert Sanković

Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je včeraj zbralo več tisoč ljudi na shodu za odpravo prohibicije konoplje ter ureditev njene uporabe v medicinske in rekreativne namene.

Posnetek: Sonja Kopinč

Roman Kirn je začel svojo poklicno pot kot slovenski diplomat v Beogradu in jo končal kot slovenski veleposlanik v Haagu, po naključju prav na dan razglasitve razsodbe arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji. V teh desetletjih se je zgodilo več, kot bi lahko katerikoli diplomat pričakoval v svoji karieri: nastala je nova država, Slovenija.

Kot marsikdo od nas ima Roman Kirn svojo posebno zgodbo o tem, kje je bil ob razglasitvi samostojnosti Slovenije in v času desetdnevne vojne, le da je njegova zgodba ena tistih, ki so pomembno vplivale na potek dogajanja. V odločilnih trenutkih, ko je jugoslovanska armada napadla Slovenijo, je bil službeno v Helsinkih in je imel priložnost, da udeležence Sveta Evrope in mednarodno javnost takoj seznani z dogajanjem. Sodeloval je tako pri nastajanju samostojnega zunanjega ministrstva kot pri pridobivanju mednarodnega priznanja Slovenije in pri oblikovanju njene zunanje politike.
Slovenijo je spremljal na njeni poti do najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev, članstva v EU in Natu, med drugim je bil veleposlanik Slovenije pri OVSE na Dunaju, pri OZN v New Yorku in v ZDA. Spomini Romana Kirna so spomini na življenje v službi diplomacije, spomini nekoga, ki dobro pozna Slovenijo in dobro pozna svet. V knjigi ne opisuje le svoje diplomatske kariere, temveč tudi kritično presoja dobre in slabe plati slovenske diplomacije v preteklosti, ocenjuje trenutno stanje v zunanji politiki ter razmišlja o prihodnosti slovenske diplomacije.

Tak razmislek pa je danes še kako potreben: po besedah dr. Boštjana Udoviča iz predgovora je knjiga V službi diplomacije »pričevanje časa, pričevanje, ki je izjemno dragoceno, predvsem pa nujno, če želimo skupaj graditi diplomacijo, ki bo zmogla narediti vse, da bo Slovenija ponovno zgodba o uspehu«.

Z avtorjem se je pogovarjal dr. Boštjan Udovič.

Organizator dogodka Center za mednarodne odnose (FDV) in založba Modrijan.

Posnetek: Mojca Dular

Z raziskovanjem zakulisnega dogajanja umorov nas kriminalka Pogodba s sočnim jezikom, živimi dialogi in nepredvidljivimi zapleti odpelje v osrčje mafijskega dogajanja. Glavni akterji – kriminalisti, tožilci, novinarji in politiki – imajo obraze, karakterje, osebne zgodbe in marsikdaj tudi zavezujočo skupno preteklost. Njihove ljubezenske in prijateljske vezi se prepletajo s službenimi zadolžitvami in meje med tem, kje se konča država in začne mafija, so zelo zabrisane. Zgoščeno žanrsko pisanje Mojce Širok vzdržuje napetost od prvega do zadnjega stavka; odlična nova slovenska kriminalka se sicer dogaja v Italiji, kjer je mafija globoko vraščena v družbeno tkivo, a bi teme, o katerih govori, lahko prenesli tudi v slovensko okolje.

Z avtorico Mojco Širok se je pogovarjal urednik in publicist Aljoša Harlamov.

26. marca 2018 je v Kinu Šiška potekala javna tribuna z naslovom Za dostojno delo. Spregovorili so predstavniki pomembnih slovenskih organizacij, kot so Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat prekarcev, Mirovni inštitut in drugi, ki so z različnih kotov osvetlili škodljiv vpliv prekarnosti na našo družbo.

http://dostojno-delo.si/

http://socialna-druzba.si/

26. marca 2018 je v Kinu Šiška potekala javna tribuna z naslovom Za dostojno delo. Spregovorili so predstavniki pomembnih slovenskih organizacij, kot so Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat prekarcev, Mirovni inštitut in drugi, ki so z različnih kotov osvetlili škodljiv vpliv prekarnosti na našo družbo.

http://dostojno-delo.si/

http://socialna-druzba.si/

Posnetek: Sonja Korelc

Nedavne začasne odredbe in tožbe vložene zoper medije so odmevale v novinarski skupnosti, odprle so vprašanja o upravičenosti, samem postopku kot tudi o mejah svobode izražanja.

Društvo novinarjev Slovenije je zato organiziralo debato:
Začasne odredbe – ukrepi preventivne cenzure?

Razpravljali so:
– doc. dr. Rok Čeferin, odvetnik iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, na FDV nosilec predmeta Novinarstvo, etika in profesionalnost;
– mag. Silvester Šurla, odgovorni urednik revije Reporter;
– Anže Voh Boštic, ustanovitelj in odgovorni urednik portala Pod črto;
– mag. Emil Zakonjšek, odvetnik iz Odvetniške pisarne Zakonjšek, specialist za medijsko pravo.

Pogovor je vodil Uroš Škerl Kramberger, novinar Dnevnika.