Posnetek: Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

'Znanost, ki si postavlja meje, ne vidi najpomembnejšega.' (Rudolf Steiner, 1861-1925)

Posnetek: Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Če bi kateremu od prednikov dejali, da mu bomo njivo poškropili s strupi, bi nas najbrž odgnal z vilami. Le zakaj? Bil je varuh zemlje in je skrbel za njeno plodnost. Znanje, ki se je akumuliralo skozi stoletja, se nam danes ne zdi pomembno. Ne bomo ga prenesli na mlajše. In če se iluzorni svet ugasne ob denimo večjem izpadu elektrike, bo večina tega, kar učimo mlajše generacije, neuporabno. Okolje pa degradirano. Lepa zapuščina.

Posnetek: Mojca Dular

Kaj torej pomeni biti intelektualec v razmerah, ki prisegajo na liberalizem, ne pa na to, kar naj bi poosebljala moderna, sodobna demokracija s svojimi še vedno na srečo emancipacijskimi zgledi in ideali? K temu spada to, da se demokracija, če le vztraja pri tem, da je demokracija, ne bo nikdar odrekla egalitarnemu univerzalizmu razsvetljenstva. V mreži razmišljanj med moderno in postmoderno, v nadaljevanju še med metafiziko in postmetafiziko in povrhu med zgodovino in postzgodovino ostajamo ujeti v brezizhodnost misli, ker ta ni zmožna podati alternative temu, kar-samo-je, in politika se zato drenja okrog sredinskosti, ki jo vsak trenutek slišimo in se je prenaposlušamo celo v evropskem parlamentu.

Predavanje tako poudarja pomen solidarnosti, saj ta kot druga plat pravičnosti skuša odgovarjati na vprašanje, kaj je človek danes in v sodobnem svetu ter katere so njegove potrebe v razviti demokraciji. Človekovo bivanje ohranja nekaj utopičnega v etičnem smislu, saj se še vedno poraja napetost med zasebnim in javnim ter samoustvarjanjem in človeško solidarnostjo, zato ostaja vprašanje, kako bi z eno samo vizijo zaobjeli stvarnost in pravičnost. Pri tem gre za etiko kot človekovo drugo naravo, ki odločno odklanja vsakršno etiko kot ponotranjeno represijo ali celo etiko kot protinaravo, tj. onenaravljeno etiko. Nujno bi bilo tudi priti do izravnave med idejo svobode in enakostjo ljudi, kajti dogajanje po letu 1989 je to izravnavo, ki spada med temelje našega evropskega humanizma, v marsičem uničilo in sesulo.

Posnetek: Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Vse kar počnemo okolju, počnemo sebi. Zastrupljamo zemljo, ji zmanjšujemo rodovitnost, povečuje se sterilnost ljudi, uničujemo življenje v humusu, ugotavljamo, da je poglaviten vzrok bolezni porušena črevesna flora, odtujeni smo od narave, odtujeni smo od sebe. Ta planet je planet bakterij, ki ga popolnoma obvladujejo in to že 3,5 milijard let. Mi smo tu slab milijon let. Kdo ima koga kaj naučiti?

Cikel predavanj; Kognitivna znanost v šoli.

Osrednja knjižnica Celje, 23 maj 2019

Uredila in objavila: Jerneja Čater

Posnetek: Katja Kavaš

Filozofska fakulteta, na kateri je pred sto leti potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, sto let pozneje predstavlja ciklus javnih predavanj Govori FF.
Boris A. Novak je svoje predavanje zastavil v pesniški obliki. Bral in komentiral bo svoje pesmi o Filozofski fakulteti. Delno so objavljene v epu Vrata nepovrata, delno pa jih je napisal prav za proslavo stoletnice Filozofske fakultete in (malone) petdesetletnice svojih prvih korakov po njej, ko se je spomladi 1971 še kot gimnazijec aktivno udeležil študentske zasedbe fakultete in svoj gnus nad sistemom izrazil z geslom »Policaj je palicaj!«

Kognitivna znanost v šoli

Osrednja knjižnica Celje


18. apr. 2019

Posnela in uredila: Jerneja Čater

Posnetek: Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Glede na geološko preteklost je Zemlja je v tem obdobju zadnjih nekaj milijonov let nenavadno hladna. Smo na koncu medledene dobe, če se bo cikel nadaljeval, nas čaka novo ohlajanje.

Posnetek: Jerneja Čater

Rotary club
24. mar. 2019

Posnetek: Katja Kavaš

V okviru praznovanja 100. obletnice Univerze v Ljubljani Filozofska fakulteta v mesecu aprilu predstavlja ciklus javnih predavanj Govori FF, v katerem bodo svoje delo predstavili uveljavljeni profesorji in profesorice Filozofske fakultete, ki so redno navzoči v slovenski javnosti.


Mladen Dolar: O vlogi univerze


Predavanje bo skušalo pretresti nekatere vidike vloge univerze v času od nastanka Humboldtove Univerze (1809) do današnjih zagat. Humboldtova univerza je predstavljala prvi model moderne univerze in s tem model tega, kar bo Lacan, po letu 1968, konceptualiziral kot »univerzitetni diskurz«. Predavanje bo izpostavilo Hegla, zadnjega predstavnika velike metafizične tradicije, ki je postal prvi paradigmatični profesor Humboldtove univerze, in ob tem širšo vlogo filozofije v tej na novo zasnovani instituciji. V drugem delu se bo posvetilo razlogom za študentski revolt v šestdesetih in sedemdesetih letih, ki si je za taročo kritike vzel prav Humboldtov model, razgrnilo nekaj paradoksnih nasledkov tega revolta in v zaključku predlagalo nekaj možnih strategij za spoprijem z današnjimi zagatami univerze.