Zagotovo lahko rečemo, da je danes v svetu veliko zelo resnih problemov, ki ogrožajo blaginjo ali celo prihodnost človeštva. Številni pravijo, da so največji problem človeštva podnebne spremembe, zato bomo napeli vse (kapitalske) moči za tako imenovani »zeleni prehod« in spet bo vse v redu. Pa bo res? Bodo revni in zelo revni ljudje kupovali električne avtomobile, nameščali solarne panele, toplotne črpalke in izolirali fasade? Ne. Še naprej bodo kurili oglje, petrolej in sekali drevje, da si lahko pripravijo skromen obrok. Če si ga seveda sploh lahko. Revni ljudje ne razmišljajo o zelenem prehodu, temveč o hrani, pitni vodi, osnovnih zdravilih, sanitarijah in drugih dobrinah za zadovoljevanje osnovnih potreb. Morda bi bilo prav, da pokažemo na pravi vzrok za stanje v svetu, ki je vse prej kot dobro, in to je neenakost, predvsem ekonomska.

Za boljše razumevanje neenakosti se spomnite dveh pomorskih nesreč nedavno tega: pred obalo Grčije je potonila ladja s približno 750 migranti, od katerih jih je preživelo samo 100, med utopljenimi pa naj bi bilo vsaj 100 otrok; skorajda v istem času je pod gladino preminulo pet članov podmornice Titan, katere namen je bil turistični ogled razbitin potopljenega Titanika. Seveda gre v obeh primerih za tragedijo. A hkrati tudi za podobo sveta, v katerem živimo. Za migrante je bila smrtno nevarna pot življenjska nuja, pot iz krempljev revščine in konfliktov. Za peščico bogatašev je bil potop turistična atrakcija, nekaj posebnega, nekaj kar si privoščijo samo najbogatejši. In tudi reševanje je bilo odraz časa, v katerem živimo. Reševalna akcija migrantov je bila skromna, komajda opazna, reševanje bogatih izjemno obsežno in drago ter zelo dobro medijsko pokrito.

Ekonomska neenakost

V času Covid-a se je bogastvo 10 najbogatejših Zemljanov podvojilo, medtem ko so se dohodki 99 odstotkov ljudi zmanjšali. Na svetu je nekaj več kot 2700 milijarderjev, od začetka pandemije je vsakih 26 ur »nastal« nov milijarder. Od leta 1995 je najbogatejši 1 odstotek Zemljanov akumuliral 20-krat več bogastva kot najrevnejša polovica prebivalcev Zemlje. Ocenjuje se, da zaradi neenakosti vsak dan umre vsaj 21.300 ljudi oziroma 1 vsake 4 sekunde. Zaradi pomanjkljivega dostopa do zdravstvenega varstva v revnih državah letno umre 5,6 milijona ljudi in 2,1 milijona zaradi lakote. (Oxfam International) Zakaj se je torej 750 migrantov gnetlo na »plavajoči krsti« sredi Sredozemskega morja? Da bi ušli katastrofalnim posledicam neenakosti. Verjemite, nihče od njih si ni želel na tisto ladjo.

Ekonomska neenakost je velikanski problem, ki je globalen in hkrati prisoten skoraj v vsaki svetovni državi. Seveda je stanje veliko hujše v revnih državah sveta, ki ne morejo zaščiti svojih ljudi pred pomanjkanjem najosnovnejših dobrin in storitev.

Iskanje grešnih kozlov oziroma preusmerjanje pozornosti

Če pa prebiramo različne resne in manj resne medije, se zdi, da so ključni problemi sodobnega sveta naslednji: LGBTQ+ skupnost, migranti, evtanazija, kriza vrednot, kulturni marksizem in tako naprej. Morda pa gre le za prefinjen mehanizem globalnih elit, kako s pomočjo političnih elit in mainstream medijev (še zlasti tako imenovanega desnega pola) preusmeriti pozornost javnosti od resničnih težav k popolnoma nepomembnim. Tako se ogromna energija, ki jo ima javnost (civilno-družbena sfera), uspešno preusmerja na področja, ki nimajo nikakršnega vpliva na našo prihodnost ali pa so zgolj posledica in ne vzrok za težave.

Pravičnejša delitev globalnih dobrin

Če pa želimo reševati problem globalne ekonomske neenakosti, moramo brez dvoma spregovoriti o pravičnejši delitvi globalnih virov. Vendar, ali ste o tem slišali vsaj besedo iz ust ključnih politikov, ste prebrali o tem vsaj novičko v glavnih medijih, je o tem spregovoril kdor koli na kateri koli od brezštevilnih konferenc za rešitev globalnih problemov? Ne, zagotovo niste. Ste pa zagotovo veliko slišali o »nevarnih« migrantih, vojnah, vročinskih rekordih; pa o športu, norih človeških rekordih, o »težavah« in muhah influencerjev itd.

Pravičnejša delitev globalnih virov je temelj reševanja ključnih globalnih problemov. Z odpravo revščine in skrajne revščine se bodo zagotovo skorajda popolnoma ustavile migracije in lahko bomo začeli z resničnim reševanjem globalnega podnebja in okolja. In večja ekonomska pravičnost je vselej tudi osnova za družbeno pravičnost.