Nova normalnost sveta in osvobajanje od »osvobajanja«
Ko se nezreli najstniki prepirajo med seboj in si nagajajo, mora včasih poseči mednje očka. Takrat uporabi tudi kako trdo besedo, kar pomeni, da malo zarobanti. Mulci se potegnejo nazaj in videti je, da je bil očka kot »avtoriteta« zelo uspešen. A to še uvod k predgovoru ni. Očka v resnici nima pojma, kaj se dogaja in kaj ga še čaka.
Parada ponosa, ki se je pred nekaj dnevi zgodila na Madžarskem, ponazarja očkovo nemoč. Njegovo robantenje in prepovedovanje zbiranja je namreč izraz nemoči, ne moči. Podobno lahko rečemo za proteste navadnih ljudi v Srbiji. To so gibanja ljudi, ki dejansko znajo in hočejo misliti, imajo pogum za javno rabo uma.
Ne mislim na »kritično razmišljanje«, h kateremu pozivajo mediji. Mislim na razsvetljenstvo, resnično razmišljanje o svetu in svojem položaju v njem. Mislim na zdravi razum, ki že dolgo pripoveduje zgodbo o neracionalnostih sodobnega življenja in o diktatorjih, ki jemljejo zadeve v svoje roke, a vse skupaj le poslabšujejo. Ne znajo misliti tega, kar
Turisti pa naj živijo pod mostom
Kar se zgodi v rovtah, ostane v rovtah. Kar se dogaja v Ljubljani, pa postane vseslovenska težava. Pomanjkanje nepremičnin za nakup in najem po dostopnih cenah ni vseslovenska težava, kot nas skušajo prepričati javna občila, ki domujejo v Ljubljani. Pomanjkanje nepremičnin za nakup in najem po dostopnih cenah je izrazita težava Ljubljane z okolico, obale in delov Gorenjske. Pomanjkanje nepremičnin za nakup in najem po dostopnih cenah je prisotno tam, kjer vedno znova izvoljeni državniki in občinarji že desetletja delajo vse, da bi privabili čimveč turistov. Kjer ni turistov, ni pomanjkanja nepremičnin za nakup in najem po dostopnih cenah. Prav tako jih ni tam, kjer je turistov ravno prav. Težavo torej povzroča pretiran turizem. A rešitve zanjo nihče ne vidi v zmanjšanju števila obiskovalcev Ljubljane, obale in delov Gorenjske. Ne, zaradi tega, ker nekateri ljubljanski, primorski in gorenjski otroci srednjega sloja ne morejo na svoje, se mora na glavo postaviti vsa Slovenija. Turistov naj
Kako se zgodovina ponovi tretjič?
»Zgodovina se ponavlja: prvič kot žaloigra, drugič kot posmehljivka,« je baje izjavil Marx. A Marx je živel v 19. stoletju, ko se je zgodovina šele začela zgoščevati. 20. stoletje nam je postreglo z dvema svetovnima vojnama: žaloigra je bila druga, posmehljivka pa prva. Kaj je bolj smešnega od držav, ki najprej druga drugi mrzlično napovedujejo vojne, se za štiri leta vkopljejo na mejah in obstreljujejo, na koncu pa vojaki umrejo od španske gripe? In kaj je bolj žalostnega od likov, ki se ducat let trudijo pobiti, preseliti ali kako drugače onesrečiti čimveč ljudi, na koncu pa od potrtosti, ker jim je samo napol uspelo, postrelijo svoje otroke in skupaj z ženami spijejo ciankalij? Ti dve vojni smo poimenovali svetovni, čeprav sta se odvijali pretežno v Evropi. Japonsko osvajanje vzhodne Azije in Tihega oceana, ki so ga ustavile ZDA, je bilo čisto svoja vojna, ki so jo »drugi svetovni« dodali, ker sta potekali ob istem času. Večina držav in evropskih kolonij je obe moriji doživljala pri