Odločno nasprotovanje predlogu novele Zakona o invalidskih organizacijah, ki uvaja dvojno financiranje invalidskih organizacij in krši ZN Konvencijo o pravicah invalidov!
Evgenika je (na žalost) dokaj resna znanstvena veda, ki ljudi deli na bolj in manj vredne obstoja in razmnoževanja. Prizadeva si, da bi se večvredni razmnoževali čimbolj, manjvredni pa sploh ne. In kateri ljudje so po merilih evgeničnih znanstvenikov večvredni? Telesno in duševno zdravi, brez telesnih in značajskih hib, simetrični in pametni, z deli teles v pravih razmerjih in dostojnega vedenja, predvsem pa čistega in dobrega rodu. To pomeni, da tako oni kot njihovi predniki čimveč rodov nazaj pripadajo ustreznemu ljudstvu – praviloma tistemu, ki mu pripada preiskujoči evgenik – ter da je med njimi čimmanj nemoralnežev, zločincev, invalidov in duševnih bolnikov.Žalostno dejstvo je, da se ljudi po teh merilih da deliti in vrednotiti. Mnogo ljudi to ljubiteljsko tudi počne že od pamtiveka. Pomembno pa je, kaj počnejo državni in mnenjski voditelji ter znanstveniki (Preberite si tale poetični spis o evgeniki na slovenski Wikipediji!). Od njih je odvisno, ali se ljudje družijo ali se drug
Svoboda, da povemo, kar mislimo
Nobenega dvoma ni, da ljudje visoko cenimo svobodo. Bržčas nihče ne želi biti ujetnik, nesvobodno bitje. Ni dobro biti ujet – ne telesno, fizično, ne čustveno, simbolno, duhovno. Sedaj pa poglejmo, ali smo res tako svobodni, kot navadno mislimo, verjamemo ali želimo, da smo, in ali nam lahko psihoanaliza pove še kaj novega.Veliko časa je že minilo, ko sem se prvič srečal s Spinozo. Bil je izjemen človek, ki je upal v svojem času povedati ne le v zavetju svoje sobice, temveč javno, da je Biblija polna nedoslednosti, notranjih nasprotij in obskurnosti. Da torej ni enotno, harmonično besedilo, usklajeno s seboj in napisano skladno z empiričnimi dejstvi. Je bil Spinoza za tako spoznanje nagrajen in priznan? Ne, katoliška korporacija ga je izključila iz občestva in celo članom njegove družine prepovedala, da še kdaj spregovorijo z njim. A zakaj je to naredila, namesto da bi ga povišala, denimo vsaj v kardinala?Vprašanje je kajpak povsem retorično, saj se kaj takega absolutno ni moglo zgodi
Koliko znanosti je še v znanosti?
Znanost živi v slonokoščenem stolpu. Tu in tam se kakšno odkritje prelije v nekaj, kar moramo kupovati, da so lahko bogati še bolj bogati. Kaj se dogaja z vsemi ostalimi odkritji, pa je skrivnost, ki je niti znanosti ni uspelo razvozlati …Na svetu je dobrih 23.000 univerz, torej nekaj 100.000 fakultet z laboratoriji, inštituti in raziskovalnimi središči, kjer več milijonov asistentov, profesorjev in raziskovalcev po tekočem traku nekaj raziskuje in o tem piše strokovne članke. Te članke skušajo objaviti v čimbolj imenitnih strokovnih revijah. Brez neprestanih raziskav in objav nimajo možnosti napredovanja, lahko pa tudi izgubijo službo.Več let nazaj so nas javna občila razsvetlila, da je večina znanstvenih objav navadnim smrtnikom tako rekoč nedosegljiva. Dostop do strokovnih revij je namreč plačljiv – za oderuško ceno, ki si jo lahko privoščijo plačati le najbogatejše zasebne visokošolske ustanove. Tam imajo dostop do najsodobnejše znanosti tudi bogataški študentje, medtem ko ga na v