Zaradi posta človek ne umre. Industrija hrane iz očitnih razlogov nikakor ne more biti zadovoljna, če se ljudje postijo. Ni šans. Izkoriščajo medije, ki jih dobro plačujejo, in ponavljajo, da je treba jesti – na primer petkrat na dan. O tem ni treba razmišljati, sploh pa ne kritično. Sokrat, ki je prav gotovo znal kritično razmišljati, se je redno postil. Govoril je, da tako ostaja mlad in da so njegovi možgani v dobri formi. Nikoli ni rekel, da mu primanjkuje energije. Energije je imel dovolj. Ker ni res, da energije zmanjka, ko se postimo, in da moramo zato skrbeti za profite industrije energijskih pijač. Ker jih ne potrebujemo. Energije je namreč dovolj. Postim se enkrat tedensko. In je res dobro. Kaj vse je dobro?

Veliko ljudje je odvisnih od sladkorjev. Od energije, ki vpliva na možgane, ne predele, v katerih se dogajajo zanimive reči. Pravimo, da nas nagrajujejo vsakič, ko sežemo po majhnih paketih energije in jih zaužijemo. Odvisnost od teh paketov energije je v resnici zasvojenost, ne odvisnost. In nagrada je v resnici zgolj iluzija. V katero je sicer mogoče verjeti, a je še vedno iluzija. Prava nagrada je nekaj čisto drugega. Sokrat je to vedel. 

Ljudje se kajpak želijo dobro počutiti. A kaj je tisto, kar omogoča zares dobro počutje? Energijske pijače že ne. In druge oblike zasvojenosti takisto ne. Kaj torej?

Uživanje energije, na primer sladkorja, je povezano z dopaminom in z nekaterimi procesi, ki potekajo v možganih, toda to ni rešitev problema. Človek se namreč ne počuti slabo, ker mu primanjkuje sladkorja, in dodajanje sladkorja ne povzroči dobrega počutja.

Prav tako ga ne povzroča alkohol. Ljudje se ne počutijo slabo, ker jim primanjkuje alkohola, in njegovo uživanje ni rešitev problema. Podobno lahko rečemo za uživanje rdečega mesa. Ali pa za slovenski zajtrk, ki ga morajo uživati slovenski otroci v šolah, da imajo slovenski pridelovalci hrane vsaj nekaj profitov.

Ne prisluhnemo svojemu telesu, prepričani pa smo, da potrebujemo sladkorje, rdeče meso, alkohol in podobne stvari. Uživamo jih, ker nas uživanje nagrajuje. Le da nas ne.

Zadovoljstvo z življenjem se ne poveča, sreča prav tako ne. Kognitivno, čustveno in duhovno se ne razvijamo, če povečujemo količine zaužitega sladkorja, rdečega mesa in alkohola.

Zakaj ne prisluhnemo svojemu telesu? Ker so nam rekli, da je treba prisluhniti medijem, reklamam, oglasom, propagandi, žargonu, novoreku – strokovnjakom, gurujem in vplivnežem. Ne sebi, ne svojemu telesu, temveč drugim, ki domnevno vedo.

Sokrat je rekel zase, da ne ve ničesar. In je tem, ki domnevno vedo, zastavljal dobra vprašanja. Vselej se je izkazalo, da ti, ki domnevno vedo, v resnici nimajo pojma.

Pravijo nam, da je treba jesti petkrat dnevno. Ali pa vsaj trikrat. In zagotovo je treba jesti zjutraj. Nič od tega ni res, a se ponavljajo kot lajna. Zaradi interesov. Nekateri so namreč plačani, da tako govorijo. In nekateri so plačani zelo dobro.

Veliko hrane, ki jo ljudje pojedo, je zelo procesirane, obdelane, industrializirane. Ima veliko umetno narejenih molekul ali dodatkov. Da je sploh podobna hrani, da jo je mogoče ponuditi telesu in mu reči, naj nekaj naredi z njo.

Jaz sem slab potrošnik industrializirane hrane. In ne skrbim za profite teh, ki jih že imajo. Veliko se postim. Tako kot Sokrat. In občutek za časa posta je res dober. Sicer pa kapitalizem temelji na neskončnem kopičenju vsega. Posta ne prenese že po definiciji.

Guruji samopomoči bodo kljub temu še naprej pozivali ljudi, naj se z močjo volje in pozitivnega razmišljanja samouresničujejo. V svetu, v katerem podnebne spremembe, ekonomske krize, vojne, ne le tista v Ukrajini, strukturno silijo ljudi v obrambno vedenje in delovanje. Ali kot navaja Nancy Caro Hollander v knjigi Uprooted Minds: A Social Psychoanalysis for Precarious Times (Routledge, 2023, str. 39) slavno ameriško psihoanalitičarko Heddo Bolgar: Zanikanje je prva obramba, potem pa pride do nekakšne izolacije od političnih skrbi. Obstaja veliko zatiranja, potem pa je tu še nemoč.

Uživanje sladkorjev, rdečega mesa in alkohola je ne zmanjša. Kritično razmišljanje in dobri medsebojni odnosi pač.