Obstaja nenavadna in nekoliko čudaška povezava. Na eni strani je podatek, objavljen v časniku The Guardian (Svetovno povpraševanje po nafti je rekordno, saj kitajsko gospodarstvo okreva, Jillian Ambrose, 15. april 2023): Svetovno povpraševanje po nafti je letos na dobri poti, da se dvigne na rekordnih 101,9 milijona sodčkov na dan, je napovedala vodilna svetovna energetska organizacija. Napoved beremo v času, ko znanstveniki dobesedno rotijo države, naj za božjo voljo vendar že zmanjšajo porabo fosilnih goriv. Na drugi strani raste poraba sredstev, ki jih ljudje namenijo zdravemu načinu življenja. Kaj se dogaja? Sledijo podrobnosti.

Začnimo pri popularnem širjenju metod tako imenovanega dela na sebi. Njegova logika je osupljivo preprosta.

Ljudje, ki delajo na sebi, postajajo vse bolj čuječi. Več čuječnosti pomeni manj tesnobe in manj anksioznosti. Manj stresa. Vse to pomeni večjo produktivnost in večjo učinkovitost. Lastniki kapitala, ljudi kot človeškega kapitala so prvi v vrsti za več čuječnosti in manj tesnobe med ljudmi, za manj stresa, kajti vse to prinaša večje dobičke.

Naj bodo torej delavci srečnejši, manj tesnobni, manj pod stresom in bolj čuječi. Obstaja tudi trening korporativne čuječnosti (corporate mindfulness training). Seveda, delavci morajo biti pozorni na to, kar se dogaja tukaj in sedaj, kar pomeni, da ne smejo imeti ptičje perspektive, da bi od daleč opazovali, v kakšnem okviru so pozorni na tu in sedaj; na primer v okviru naraščajoče porabe fosilnih goriv. Okvir jih ne sme zanimati, zanje ne sme biti pomemben, nanj ne smejo biti pozorni. Pozorni morajo biti na vse, le na okvir ne. Ne smejo ga misliti, čeprav morajo biti kritični in samostojni v razmišljanju, ker jih ne pozivajo le k čuječnosti.  

Delavci postajajo s treningi čuječnosti produktivnejši in učinkovitejši, kar je zagotovo dobro za profite, obenem pa postajajo tudi cenejši, ker so pozorni na dogajanja tukaj in sedaj, zato so zadovoljni in ne stavkajo, ne zahtevajo višjih plač in boljših pogojev dela, in ker so manj pod stresom, so bolj zdravi, kar zmanjšuje stroške zdravljenja, bolniško odsotnost etc.

Zadeva je zelo preprosta, kot rečeno: Poslovna pozornost je eden od načinov, kako velikani biznisa poduhovijo svoja enoumna prizadevanja za kopičenje kapitala (Allisa Quart, Bootstrapped, str. 81). Kdo je torej najbolj zainteresiran za delavčevo dobro počutje, zdravje in dobro življenje? Milijonarji in milijarderji, lastniki kapitala; na primer naftni, tehnološki in medijski mogotci.

Od prvih tovarn, v katerih so v nemogočih razmerah delali angleški delavci pred tremi stoletji, smo tako napredovali k podjetjem, v katerih lastniki kapitala skrbijo za delavce kot za punčico svojega očesa.

Razvila se je industrija čuječnosti, dobrega počutja in dobrega življenja, industrija sreče in zadovoljstva, ki ju lahko razumemo kot obliko oskrbe, skrbi za ljudi delavce. Družbi in državi zato ni treba skrbeti za blagostanje in dobrobit državljanov, saj zanje skrbijo kar lastniki kapitala. Logično, saj ljudje so kapital, in kar imajo med seboj, je takisto kapital. In noben lastnik kapitala ni tako neumen, da zanj ne bi skrbel.

Država je na strani lastnikov kapitala, družba tudi. Le kdo ne bi hotel mirnih, spočitih, čuječih, zdravih, sproščenih, produktivnih in učinkovitih delavcev? Ga ni pod soncem, ki tega ne bi želel.

Z drugimi besedami: tehnološki lastniški razred ne uporablja čuječnosti le na svojih delovnih mestih, temveč služi tudi s prodajo čuječnosti: deset največjih aplikacij za duševno blagostanje (mental-wellness) v angleškem jeziku je aprila 2020 zabeležilo skupno deset milijonov prenosov, s skoraj štirimi milijoni prenosov aplikacije Calm (prav tam, str. 83).

Ni se bati. Ljudje bodo še naprej mirni in hladni, čuječi in sproščeni, prijazni in pod vplivom zdravil. Proizvodnja fosilnih goriv bo naraščala, BDP tudi. Mirni ljudje bodo skulirani in produktivni, delovni in učinkoviti – še naprej bodo delali na sebi.

A to, kar uporabljajo na svojih telefonih, dodaja Allisa Quart (prav tam), je napačna različica nečesa, česar izvor sega tisoče let nazaj v različne verske in posvetne tradicije, kot so Vede. To vključuje budistični koncept »kolesa življenja«, v katerem pohlep, slaba volja, zablode in lačni duhovi mrtvih grozijo, da bodo uničili srečne privilegirane bogove.