Golob ali gologlavi jastreb,

to sedaj pravo je vprašanje,

slediti sanjam ali nočnim moram,

na nobeni strani ne živi priznanje,

razlika med njima je vedno manjša,

izpeljanka je golanša.

Polen za veliko zim je zmetanih,

narod pa zebe,

ni moči za it v partizane,

niti domoljubi niso več aktivni,

cesta obupa v levo in desno se zvija,

pogledi redko uhajajo k višku,

upokojenci bi kolesarili,

pa jih skrbi prepih,

ker v bolnicah premalo osebja je za njih,

finance so nevredne komentarjev,

ni jih za plačilo položnic rednih,

kaj šele za kazni policajev.

Če to vse naj se zmanjša,

odidi že stran golanša!

Počasi tonemo v tej naši državi,

zadolženi vsi,

glava pri glavi,

upanje tli,

ugasnilo ne bo,

vse dokler ohranjamo železno voljo.

Iz upa do obupa in nazaj,

iz pekla jastrebov,

v objem golobov, žal,

sprašujem se,

kdo prej bo stran odfrfotal.

Hranimo narod mi,

vse ptiče se mi zdi,

le ta piča je vedno manjša,

za to pa kriva sta golanša.

Eli