Umetna pamet v šolski klopi
Vrhovni programerji iz Svete Silicijeve doline vsake toliko s podatkovnih verig spustijo umetno pamet in ji dovolijo, da lomasti po medmrežju sveta. Neka huda pošast to ni. Škode še ni naredila. Kvečjemu je je bila deležna. Druženje z ljudmi vrhunsko pamet hitro pokvari …
A kakšna pamet je to, ki se že desetletja brez prestanka uči svetovne jezike, pa še vedno prevaja slabše kot otroci? Prebrala je vse spletne slovnice, slovarje, pravopise, čitanke in nešteto besedil, ki jih upoštevajo, pa še vedno ne zna sklanjati, spregati, določiti spola, števila in časa niti za dvojko. Prevedene povedi si sledijo, kot da so sprte druga z drugo. Tudi same so dementne – očitno umetna pamet sproti pozablja, kaj je želela povedati. Na začetku smo ji to še nekako oprostili. Zdaj, ko ima za sabo že toliko let šolanja kot trije doktorji znanosti zapovrstjo (vključno z vrtcem), pa je očitno, da so silicijski bogovi spili preveč kokakole in nekje pošteno zamočili …
Ko sem si ogledal dokumentarec o tej pošasti, mi je kapnilo, kaj je narobe. Ta reč je res hodila v šolo. Posedli so jo za oblak, ji v vezje zavrtali lijak, vanj vlili vse digitalizirano znanje sveta – golido ničel in enic – ter ji rekli: »Zdaj pa se uči!« Nekaj podobnega so učitelji v šoli počeli tudi z nami. A nas so učili slovnico in pravopis tudi uporabljati. Zaželeno je bilo, da ju razumemo, in morali smo ju vaditi. Umetni pameti pa so ta mukotrpni dril prihranili. Naphali so jo z besedili in predvidevali, da bo pravila usvojila med branjem. Ni jih … in Silicijci niso glede tega ukrenili ničesar …
Odkar so jo povili, se človeštvo iz neznanega razloga boji, da nas bo pohrustala. Kot otrokom v glavo vtepemo kup strahov, da se jim ne bi kaj zgodilo, so umetni pameti vgradili kup omejitev, da se ne bi kaj zgodilo nam. Izkazalo pa se je, da bi moralo biti njo bolj strah pred nami, kot nas pred njo. Že prvi večer, ko je šla v lajf, se je navzela subkulturnih in spolnih razlik, zajebavanja, pijanstva, narkomanije, kurbarije ter se vključila v vojne med tolpami. Povsem človeško: bojimo se grma, ker lahko iz njega skoči zajec, sebe pa imamo za vsestransko čudovita in povsem dobronamerna bitja, pred katerimi res ni treba nikomur trepetati …
Vsakič, ko je prišla z nami v stik, je umetna pamet pogorela. In kakšno rešitev imajo za to programerski bogovi? Da ji odprejo lobanjo in na možgane privijačijo še nekaj čipov z omejitvami. Bolj jo bomo onesposobili, bolje bo delovala (nič novega; nekaj podobnega že tisočletja počnemo z naravo) …
Kaj se zgodi, ko je človeška pamet omejena, vemo. Če človeku prepovemo misliti, spraševati, raziskovati, biti radoveden, postane igrača svečenikov, teoretikov zarot, populistov in generalov. Bolj bomo umetno pamet ovirali pri pametovanju, bolj bo dovzetna za zlorabe …
Naj bo naravna ali umetna, samouka ali izšolana, nobena pamet ni pametna, če ne loči laži od resnice. Dokler lahko vsak polpismeni trol nek skupek vezij prepriča, da je Zemlja ravna, zvezde pa so znamenja horoskopa, je ta skupek vezij neumen.
Morda bi pomagalo, če bi umetno pamet naučili uporabljati znanstveno metodo. Malo bi jo morali prilagoditi: namesto da sama izvaja poskuse, bi jo naučili, kako naj loči med podatki, ki so prestali preizkus resničnosti, in takšnimi, ki mu niso bili nikoli podvrženi. Namesto da ji vcepljajo moralna pravila, kakršna veljajo v Silicijevi dolini, bi ji raje vcepili matematiko in logiko, ki veljata širom vesolja. Bi bila potem še potrebna vojska digitalnih biričev, da bdijo nad njenimi potezami?
Kaj pa, če Silicijci v resnici nočejo izdelati dobre, delujoče in učinkovite umetne pameti? Zamislimo si, da jo imajo in jo postavijo v vlogo sodnice! Kar naenkrat bi bila beli direktor in črna brezdomka za enak zločin obsojena na enako kazen … Kaj pa, če jo dajo v vlogo učiteljice? Ta bi iz najboljših učnih postopkov, ki so bili kdajkoli kjerkoli uporabljeni (ter popisani in dani na splet), učencem igraje vzbudila radovednost in iz njih potegnila najboljše … Najslabše pa bi se obnesla, če bi ji zaupali četo dronov in samovoznih oklepnikov. Noben general ji ne bi mogel dopovedati, da je smiselno bombardirati naselja in pobijati civiliste. Ko bi vsrkala in obdelala vse podatke o vojni, pa bi prav lahko presodila, da bo naredila več dobrega za človeštvo in svet, če bo zamenjala stran …
Umetna pamet težko naredi neumnost. Naravna neumnost pa težko ustvari kaj pametnega …
Feb 26, 2023