O internetu se govori skoraj tako grdo kot o Rusih. Je eden od dežurnih krivcev za naše težave. Delal naj bi nas odtujene, nesrečne, neumne in nasilne.

Resnica je, da je internet velik, raznolik in poln dragocenosti – kot Rusija. Če ga vidimo kot omejenega, preprostega, bednega in hudobnega – kot marsikdo vidi tudi Rusijo – to več pove o nas, kot o internetu (ali o Rusiji). Na internetu je ogromno reči, o katerih ne vemo ničesar, a bi nam neizmerno obogatile življenja, če bi jih našli in se jim posvetili. Prav tako premore svojo temno plat, ki je dosti hujša od tega, kar očitamo 'navadnemu' internetu. A tudi temni internet ima dobre strani, ki jih 'svetli' nima: npr. da ljudem v državah, ki omejujejo svobodo govora, omogoča povezovanje. Skratka, internet premore bogastvo in bedo, blišč in puščobo, lepote in okostnjake v omari – kot katerakoli država, večje podjetje ali širša družina …

V sedanji obliki je internet že prešel svoj vrhunec; iskalniki in družabna omrežja so slabši, kot so bili. Je pa vedno bolj zmogljiv, zanesljiv, varen, enostaven in uporaben. Slovenci ga imamo dobra tri desetletja – kot samostojno državo. Izkušnje z enim in drugim so podobne; vzponi in padci, napredek in nazadovanje, zadovoljstvo, odpor in brezbrižnost …

Internet je tako dober in slab, kot smo dobri in slabi ljudje, ki ga gradimo in uporabljamo. Slovenija je tako dobra in slaba, kot smo dobri in slabi Slovenci …

Vas moti, da ljudje podnevi in ponoči, v avtu in pod tušem, med jedjo in seksom buljijo v telefon, zaradi česar morate to početi tudi vi? Ne ne, vi ste tisti, ki ste začeli buljiti v telefon, ko ste prvega kupili, in še danes niste nehali. Vi ste kar naprej kupovali nove telefone in ohišja, naročnine in aplikacije. In vi ste tisti, zaradi katerih to počnejo tudi drugi, zaradi česar se zdaj ne morete več odlepiti …

Sam imam že več kot 20 let Nokio 3320. Moj stric ne uporablja ne mobilnega telefona ne interneta. Oba sva živa in zdrava. Vlada je zaprla svoj Twitter račun in nam še vedno vlada. Ljudje zapirajo račune na družabnih omrežjih in še vedno obstajajo …

Internet ustvarjamo ljudje …

-

Zame je internet vir podatkov. Sicer imam doma kup enciklopedij, leksikonov in drugih strokovnih knjig, a mi skoraj ne služijo več. Na internetu lahko o čemerkoli najdem bolj obširne, poglobljene, raznolike, nove in obenem vsaj enako strokovne podatke.

Nekateri 'strokovnjaki' vihajo nos nad Wikipedio. Slovenska je res marsikdaj slabša od enciklopedij in leksikonov. Angleška je pogosto boljša: navaja iz njih in dodaja novejša spoznanja. Nemalokrat jo pišejo študentje v okviru študija – z namenom, da prispevajo svoj kamenček k svetovnemu mostu znanja, ne da ga ošibijo … Če podatkom ne zaupaš, ima internet to prednost, da lahko vedno poiščeš kopico drugih virov. Če potrjujejo Wikipedijskega, drži, če ne, pač še malo brskaš …

Tudi ponudba dokumentarnih filmov in podcastov je neskončna. Imaš strokovne, zahtevne, poljudne, enostavne, za otroke … pa tudi površne in neresnične. Potrebuješ pač osnovno znanje, da ločiš zrnje od plev. Nagrad za trud pa je za celo zakladnico – ne na samotnem otoku, ampak na dosegu roke in zastonj …

-

Zadnje čase si med opravili, pri katerih mi ni treba misliti, ob glasbi pogosto predvajam kratke dokumentarce na YouTubu. In ne, ne ocenjujem vsakega posebej. Če ima nek YouTube kanal 3 zanesljive dokumentarce, so skoraj zagotovo takšni tudi ostali. Če se mi zdijo večinoma zanimivi, se na ta kanal naročim. Potem mi jih YouTube kar sam ponuja, ko ga odprem.

Prvi tak kanal je bil paleontološki PBS Eons, ki mi je o dolgi zgodovini življenja na zemlji povedal in pokazal več kot vse, kar sem videl in prebral predtem. O zanimivih lastnostih posameznih vrst živali – ne le o tem, kako ubijejo plen, se tepejo in seksajo – pa je veliko filmčkov na Real Science. Zakaj bi človek iskal Marsovce, če jih ima pred nosom …

O življenju teh 'Marsovcev' na Zemlji se je moč podučiti na Atlas Pro – zemljepis še nikoli ni bil tako slikovit, včasih celo napet … Isti tip pa na Astro Pro išče tudi Marsovce oz. nam vesolje, v katerem bi ti lahko živeli, prinaša na dom …

S fizikalnimi lastnosti vesolja ter njegovih manjših in najmanjših delov se je moč seznaniti na PBS Space Time, lažja različica, ki predstavi tudi nekaj zabavnih poskusov, pa je Be Smart.

Starodavnemu bajeslovju se temeljito posveča Crecganford. Tip sicer govori komaj razločno, a ga rešujejo podnapisi. Najznamenitejše bajeslovne like – tudi povsem sodobne – pa na kanalu Storied predstavlja prava doktorica pošasti …

Z vero pa je križ. Cel kup kanalov in filmov je, ki so delno ali povsem verski. Iz te žlobodre močno izstopa ReligionForBreakfast, ki vse prepušča znanosti in nič bogovom …

Tudi pri zgodovini je treba paziti. A prav tu je moč naleteti na strokovne obsedence, ki neko obdobje predstavijo skoraj tako, kot da se dogaja tukaj in zdaj. Tak je Maiorianus, v celoti posvečen propadu Rimskega imperija in prehodu antike v srednji vek. Mala šola, kako poteka konec sveta … O tem, kako smo preplavali tisto rusko reko in se naselili v tukajšnjih genih, nam brez panterjev in več tisočletnih državnosti postreže M. Laser History. Vsakdanje zgodbice iz srednjega veka je moč poslušati na MedievalMadness. Poteke pomebnih bitk nam oriše Kings and Generals, osnove zgodovine pa Knowledgia …

-

Ko smo bili ujeti doma, na prostem pa nas je tlačil (ali povzdigoval) škorenj janšizma, ko so znanci in prijatelji odpadali kot zrele hruške, ker so (ali niso) bili teoretiki zarot, so bili ti filmčki majhne lučke, ki so mi razsvetljevale dan. Vsako jutro sem se zbudil z zavedanjem, da bom videl nekaj zanimivega, izvedel nekaj novega in nekaj bolje razumel; da dan ne bo šel v nič. In ni šel …