»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah (in dopolnitvah) Zakona o …?«

Kakšno nakladanje je to? A nas spet zajebavajo? A ne znajo povedati enostavno?

No, pa povejmo enostavno namesto njih!

-

Na kratko

-

ZAKON O VLADI

»ZA« pomeni, da dobimo 3 nova ministrstva in 2 urada, ki 'napredujeta' v ministrstvi.

»PROTI« pomeni, da ministrstva in uradi ostanejo, kakršni so.

-

ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI

»ZA« pomeni, da ta zakon začne veljati leta 2024, do takrat pa vlada poskrbi, da bo izvedljiv, strokoven in da bo imel urejeno financiranje.

»PROTI« pomeni, da ta zakon začne veljati januarja 2023, kakršen je, in povzroči težave množici ljudi, ki jih ima že tako preveč.

-

ZAKON O RTV

»ZA« pomeni, da RTV spet postane vir preverjenih informacij in zanimivih oddaj s sposobnimi novinarji, ki niso redno deležni nasilja na delovnem mestu.

»PROTI« pomeni, da bo RTV program zanič, sposobni novinarji bodo delali kje drugje, kaj drugega ali bodo na bolniški, mi bomo pa še naprej plačevali prispevek.

-

Malo manj kratko

-

ZAKON O VLADI imamo že od leta 1993. Od takrat ga je kar nekaj vlad že spremenilo. Prilagodile so ga vsaka svojim potrebam, nalogam in ciljem.

Nove vlade pogosto spremenijo število in imena ministrstev. Pri tem premestijo nekatere vladne službe. Zakaj? Ker jim tako bolj ustreza. Znanstvene raziskave, kakšen nabor ministrstev in podrejenih uradov bi bil najboljši za Slovenijo, ni naredil še nihče. Važno je, da uradi opravljajo svoje delo, kamorkoli že spadajo, in da ministrstva služijo svojemu namenu, kakorkoli se že imenujejo.

Tudi sedanja vlada bi nabor ministrstev prilagodila trenutnim okoliščinam. Pobudniki referendumov so ji to preprečili. Zdaj mora delovati v okviru ministrstev prejšnje vlade. To ni nič usodnega, je pa nadležno.

Ste za to, da si vlada preuredi ministrstva po svoje? V tem primeru na referendumu o Zakonu o vladi obkrožite »ZA«!

 Ste za to, da vlada uporablja obstoječa ministrstva? V tem primeru obkrožite »PROTI«!

-

ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI je sprejela prejšnja vlada. Po besedah strokovnjakov, ki ga bodo morali pri svojem delu upoštevati, je neizvedljiv. Zanj ni na voljo ne denarja ne ljudi. Merila za uporabnike in izvajalce so nedodelana. Skratka: Zakon o dolgotrajni oskrbi je račun brez krčmarja. Ne ve se, kdo pije in kdo plača. Ker sta si politika in stroka v tem enotni, najbrž drži (vir 1, vir 2).

Druga težava je, da je zaradi tega zakona potrebno spremeniti kup drugih zakonov. Ustanove in ljudje, ki izvajajo dolgotrajno oskrbo, se mu morajo prilagoditi. To pomeni ure in ure dodatnega dela: urejanja papirjev, sestankov, izobraževanj, premeščanja in uvajanja delavcev, sprememb urnikov …

A vse to zdaj stoji, ker je referendumska pobuda ustavila postopke. Če na referendumu zmaga »PROTI«, bo samo še mesec dni časa za prilagoditve. 1. januarja 2023 bomo slabo pripravljeni na slab zakon. Za več deset tisoč ljudi, ki potrebujejo tujo pomoč, in za njihove svojce se bo začelo težko obdobje.

In če na referendumu zmaga »ZA«? Sprejem zakona se prestavi za eno leto. To je dovolj časa, da se ga popravi, da se uredi kritje stroškov, da se vsi pripravijo in prilagodijo. Do takrat bodo vsi, ki potrebujejo oskrbo, deležni tega, česar so deležni zdaj. Ko bo vse to urejeno in bo nov zakon 1. januarja 2024 začel veljati, pa se bo zanje začelo boljše obdobje.

-

ZAKON O RTV je davnega leta 2005 napisal Branko Grims. Zakon je temu primeren. Omogoča, da se politika vmešava v delo novinarjev in otežuje verodostojno poročanje. Zaradi politike marsičesa ne vemo, ker ni bilo na televiziji, čeprav bi moralo biti. Po drugi strani pa vemo marsikaj, česar raje ne bi.

Nova vlada sicer ni napisala novega zakona, je pa obstoječega tako spremenila, da ni več Brankov. Spremenila je izključno člene, ki govorijo o vodenju, upravljanju in nadzoru – torej vse tisto, zaradi česar se je Branko sploh lotil pisanja.

Programski in nadzorni svet se bosta združila v svet. Članov bo pol manj. Po sedanjem zakonu sta štiri od petih določila vlada ali državni zbor. Po novem ne bosta nobenega. Delavci bodo dobili enega predstavnika več. Noben član ne bo smel biti dejaven politik, pravnomočno obsojen ali obtožen kaznivega dejanja.

Generalni direktor bo postal 4-članska uprava. 3 člane bo določil svet, enega pa bodo izbrali delavci. Ta bo edini, ki bo lahko pravnomočno obsojen ali obtožen kaznivega dejanja. V nadzor uprave nad direktorji in uredniki so vneseni lepotni popravki, ki bodo rahlo otežili samopašnost upravnikov.

RTV bo po novem zakonu dobil tudi 5-članski finančni odbor – spet brez politikov in zločincev. Vsak član bo iz svojega vica, zato bodo sumljivi posli precej oteženi.

Bo takšna RTV boljša? Vsekakor bo bolj strokovna. Če glasujemo »ZA«, jo bodo vodili ljudje, ki bodo vedeli, za kaj gre, in je ne bodo hoteli uničiti. Sposobni uslužbenci bodo opravljali zahtevne naloge, manj sposobni pa ne. In kar je najpomembnejše – zaradi česar je ves ta cirkus: Novinarji bodo lahko poročali o barabijah politikov, ne da bi se bali nasilja na delovnem mestu.

Če glasujemo »PROTI«, glasujemo za slabe prispevke nesposobnih novinarjev – za pravico, da smo lahko neumni in nevedni.

-

Kar se tiče Zakona o vladi, mi je vseeno, kar se tiče drugih dveh, pa bom glasoval »ZA«. To bo majhen korak za Slovenca, a velik korak za Slovenijo.