1. člen

Ta zakon opredeljuje, kaj je sovražni govor, in predpisuje kazni za njegovo uporabo.

-

2. člen

Sovražni govor je besedilo z namerno lažno, žaljivo ali grozilno vsebino o določeni osebi ali skupini oseb (v nadaljevanju prizadeta oseba). Njegov tvorec ga izreče ali napiše.

a) Laž je trditev o prizadeti osebi, ki ne ustreza dejanskemu stanju stvari oz. poteku dogodkov. Namerno lažna vsebina po tem zakonu je laž, izjavljena z namenom iz 4. člena tega zakona, za katero tvorec ve, da je laž, oz. zanjo nima verodostojnih dokazov, a želi naslovnike kljub temu prepričati, da je resnica. Resnica je trditev, ki ustreza dejanskemu stanju stvari oz. poteku dogodkov. Resnica ne more biti sovražni govor in torej ni predmet tega zakona.

b) Žalitev je trditev, da je prizadeta oseba manjvredna, škodljiva, nevarna ali drugače nevredna spoštovanja zaradi osebnih okoliščin (iz 1. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo – ZvarD) oz. zaradi svojega zakonitega početja (izražanja, vedenja, ravnanja, delovanja, druženja). Besedilo z žaljivo vsebino je tudi primerjanje prizadete osebe z drugimi osebami, živimi ali domišljijskimi bitji, pojavi in pojmi, ki jih imajo tvorec in/ali naslovniki sovražnega govora za nevredne spoštovanja. Žalitev prizadete osebe zaradi njenega nezakonitega početja ni predmet tega zakona.

c) Grožnja je izjava, da bo oz. da bi lahko bila prizadeta oseba zaradi osebnih okoliščin oz. svojega zakonitega početja deležna telesnih poškodb, duševnih muk, poškodb ali odtujitve premoženja. Besedilo z grozilno vsebino je tudi opozarjanje prizadete osebe na možnost, da se kaj od naštetega zgodi njenim znancem. Grožnja prizadeti osebi, ki je neposreden odziv na njeno predhodno grožnjo tvorcu ali njegovim znancem, ni predmet tega zakona.

-

3. člen

Zakon smiselno velja tudi za likovne izdelke, inštalacije, performanse in druge umetniške ali umetniškim podobne izdelke, ki izkazujejo enako vsebino in namen, kot sovražni govor po tem zakonu.

-

4. člen

Naslovniki sovražnega govora so (ena ali več) prizadete osebe, njihovi znanci (družinski člani, sorodniki, prijatelji, sošolci, sodelavci, sosedje) in/ali druge osebe, ki bi lahko s prizadetimi osebami vzpostavile stik.

-

5. člen

Namen sovražnega govora je, da:

a) se prizadete osebe počutijo prizadete – občutijo stres, užaljenost ali strah,

b) njihovi znanci spremenijo svoje mnenje o njih in svoj odnos do njih,

c) druge osebe izrekajo ali zapisujejo besedila z enako ali podobno vsebino o prizadetih osebah,

d) so druge osebe vzpodbujene k žaljenju in/ali ustrahovanju prizadetih oseb

in/ali

e) prizadete osebe zaradi strahu opustijo točno določeno zakonito početje ali se ga sploh ne lotijo. To početje je pogosto (a ne vedno) prav s tem namenom omenjeno ali opisano v sovražnem govoru, razvidno iz njegove vsebine ali okoliščin nastanka.

Namen se ugotavlja v primeru laži iz 2. člena tega zakona. Žalitev in grožnja sta neizogibno namerni, zato se v njunem primeru namen zgolj opredeli.

-

6. člen

Sovražni govor se preganja po uradni dolžnosti. Ko je obtožnica pravnomočna, se tvorcu nemudoma izda odlok o prepovedi približevanja prizadeti osebi, ki velja ves čas obravnave. Če sodišče odloči, da je šlo za sovražni govor, prepoved približevanja velja še dve leti po zadnji obravnavi v dotični zadevi.

Sovražni govor se kaznuje z denarno kaznijo v višini ene dvanajstine prihodkov, ki jih je tvorec prejel v koledarskem letu pred izvršitvijo kaznivega dejanja. Če je sovražni govor objavljen na spletu, ga mora skrbnik strani izbrisati, sicer izbris na njegove stroške izvede ministrstvo, zadolženo za digitalne dejavnosti. Tvorec mora izreči oz. na lastne stroške objaviti zanikanje laži oz. opravičilo za žalitev, in sicer na enakem ali primerljivem mestu oz. v podobnih okoliščinah, kot so bile v času nastanka sovražnega govora. Morebitna pritožba ne zadrži izvršitve.

Prizadeta oseba lahko z zasebno tožbo od tvorca zahteva odškodnino v enaki vrednosti. Prav tako lahko zahteva poplačilo vseh stroškov, ki jih je imela s tožbo.

Če tvorec v času obravnav ali v roku dveh let po zadnji obravnavi izreče ali napiše karkoli, kar sodišče prepozna kot sovražni govor, je kaznovan z zaporom od šestih mesecev do enega leta. Če se v času obravnav ali v roku dveh let po zadnji obravnavi namerno približa prizadeti osebi, je kaznovan z zaporom od enega do dveh let.

-

7. člen

Zakon stopi v veljavo dan po objavi v Uradnem listu.

Če prizadeta oseba na spletu naleti na sovražni govor, ki je nastal, preden je zakon stopil v veljavo, lahko od skrbnika strani pisno zahteva njegovo odstranitev (priporočeno pismo ali spletna pošta). Če zahteva trideset dni ostane brez odziva, velja, da je sovražni govor nastal na dan, ko se je ta rok iztekel, da je njegov tvorec skrbnik spletne strani, in zanj veljajo določila tega zakona.