{facebook http://za-misli.si/images/mvidovic.jpg}

Kdo sem?

Bitje vrste Homo sapiens.

Zgrajeno iz 100 milijard celic, kar je vsaj tisočkrat več, kot je zvezd v Mlečni cesti. 

Sem sistem, ki ima za seboj 500 milijonov let evolucije, in se upravlja, oskrbuje ter zdravi sam.

Sem Rjavolaska s 105.000 las.

Pod frizuro me krasijo možgani, omrežje milijarde nevronov, ki z električnimi impulzi potujejo po nevronih s hitrostjo 320 km/h ter mi omogočajo, da si zapomnim okoli 10 milijard informacij.

Možgani me definirajo.

To sem jaz.

Sem telo z več kot 100 milijard živčnih celic med seboj povezanih z bilijo­ni kontaktnih mest, imenovanih sinapse, ki gradijo več kombinacijskih možnosti, kot je atomov v vesolju.

Čez moj nos in grlo preteče dnevno 10.000 litrov zraka, ki se prenašajo v celice po skoraj 96.000 kilometrih žil in 780.000 kilometrov dolžine živčnih vlaken.

Z vsakim korakom premaknem 200 mišic in z vsakim poljubom 34 obraznih.

Vsak zunanji dražljaj vzvalovi moj najtežji organ, ki me ovija kot prosojen plašč in me ščiti pred mrazom, izsušitvijo, poškodbami, vročino in tvori zid pred strupenimi snovmi.

Koža je  moja vizitka, s katero se predstavim ljudem in ki izdaja številne informacije: Starost, zdravstveno stanje in občasno tudi čustveno stanje.

Moj kolerični skelet z 206 kostmi je v 50 letih dodobra razdražil moj želodec, ki dnevno proizvede do 2 litra kisline, ki je tako močna, da lahko razžre tudi britvico.

A filozofija Vzhoda in Zahoda mi je nalila v skodelico življenja spoznanje, da vse mine.

In vse se na novo rodi.

Moje telo se povsem obnovi vsakih sedem let, kar pomeni, da sem do sedaj 7 krat na novo rojena.

In ker se skoraj vse celice zamenjajo v sed­mih mesecih, pomeni, da sem celično prerojena že 78 krat.

Brez vode  ne preživim niti enega tedna.

Ob teh številnih ponavljajočih rojstvih v telesu se kot edino živo bitje na Zemlji zavedam svoje lastne umrljivosti.

Zato - kaj bom?

Nekoč 1190. truplo v Mariboru.

19334. truplo v Sloveniji.

Številka v statističnem letopisu Republike Slovenije.

Osmrtnica na predzadnji strani v časopisu.

Nasmešek s fotografije v albumu.

Miselni spomin nekomu, ki sem mu bila kdaj blizu Srca.

In ko tudi miselni spomin ne bom več, bom le še piš peresa energije.

Daljni odmev.

In kaj sem bila?

Deklica s sanjami.

Zavisten Otrok.

Mati z brezpogojno ljubeznijo.

Izziv ali poraz na ljubezenski šahovnici.

Mogoče razočaranje nad Žensko.

Tujka z rdečo torbo na vlaku.

Plačnica blaga po povzetje na pošti.

Stanovalka v bloku.

Še en kupec kruha pekarne za vogalom.

Potrošnica z davčno številko 15509399.

Bralka od zadnje do prve strani.

Glasna ljubimka.

Oboževalka marcipana.

Ženska brez dlake na jeziku.

Strastna lenoba.

Mogoče nočna mora?

Ni pomembno.

Kaj je pomembno in smiselno?

Ohraniti ravnovesje.

V utrinku telesne minljivosti bom objela vse, kar je nastalo pred 13,7 milijardami let.

Kajti Vesolje je iznašlo način,  s katerim naravi preprečuje, da bi se vse zgodilo naenkrat.

Rojstvo, življenje in smrt bivajo v ravnovesju.

Preteklost, sedanjost in prihodnost so le trdovratna iluzija časa.