Afera Smodej sploh ni afera, ampak naravno stanje stvari. Svet ustvarjalcev na področju kulture je majhen. Vsi vse poznajo. Večina je odvisna od peščice, ti bajeslovni osebki pa so odvisni drug od drugega.

Umetnost je sredstvo, ne cilj. Sredstvo za kaj? Niti ne toliko za zaslužek, kajti denarja res ni dosti. Tudi tisti, ki poberejo smetano, niso ravno bogataši, večina pa je bolj kot ne revežev. Umetnost je sredstvo za slavo, aplavze, čaščenje … in seks. Obstaja kup ljudi, ki dosti več zaslužijo s športom, znanostjo, podjetništvom ali politiko, pa o njih ne vemo nič. Zato pa je vsak poklicni umetnik slaven: o njem se piše in govori, nastopa na televiziji in internet ga je poln. Tudi če ni steber kulture, osebno pozna stebre kulture: z njimi pije, poha, snifa in seksa.

Nekaj privlačnega je na tej sceni. To sem opazil, ko sem bil del nje kot študent. Ko so sogovorniki izvedeli, da študiram na umetniški akademiji, so se do mene mnogi pričeli vesti ponižno – kot da sem nekaj več. Pa nisem še ničesar ustvaril. Brez dvoma je z leti, dosežki in slavo vedno hujše …

Ogromno ljudi si želi biti del umetniške scene dosti bolj, kot si želi ustvarjati. Mnogi si želijo zgolj biti v bližini umetnikov. Da bi bili, so pripravljeni narediti marsikaj. In če veliki umetnik hoče ali izsili več, so pripravljeni narediti tudi to. …

Zadnje dni so internet preplavila pričevanja o enem teh stebrov kulture, ki je pogosto izsilil več. Menda ni rad vračal denarja, je pa zato brez težav posojal dekleta, ki jih je prej omamil. Komu vse jih je posodil, ne vemo; zdaj bo pač krivec za svoje in grešni kozel za njihove zločine …

Iz pričevanj je razvidno, da so umetniki delali zanj, čeprav so vedeli, da izvajalcem ne plačuje. Zakaj? Da bi bili zraven … Očitno je, da je kup mladoletnih in komaj polnoletnih deklet vedelo, kaj se jim lahko zgodi, če se družijo z njim. Kljub temu so se. In ko se jim je zgodilo, so spet prišle. Zakaj? Da bi bile zraven … Iz njihovih pričevanj je razvidno, da so bile druge še globje v njegovem krogu pekla. Te, ki so mu vdano služile kot smetnjaki, pepelniki, in kdo ve kaj še, najbrž niso pričale. Zakaj?

Hja, ko sem bral ta pričevanja, mi je naprej prišlo 50 odtenkov sive. Knjiga govori o ženski, ki hoče biti zraven psihopata ne glede na ceno. Bolj psihopatski kot je, bolj hoče biti zraven. Neverjeten uspeh te neumne in slabo napisane zgodbe pri bralkah je presenetil celotno zahodno civilizacijo. Lepa dekleta očitno res ljubijo barabe …

Kar je za nekatere moške služenje vojske, je za nekatere ženske očitno služenje psihopatom. Oboji mislijo, da opravljajo dobra dela in rešujejo svet, v resnici pa zgolj sodelujejo pri širjenju groze in opustošenja. Moški sanjarijo o junaških delih in reševanju sveta, dejansko pa rušijo, pobijajo, posiljujejo, dokler ne pohodijo mine, ki jim raznese jajca. Ženske sanjarijo o brezčutnem in nasilnem sebičnežu, ki ga bodo zgolj z brezmejno vdanostjo spremenile v samo svojega princa iz pravljice, dobrega kot kruh. Namesto tega dobijo batine, droge, zmerljivke in cigaro v mednožje – najprej ugasnjeno, ko se vrnejo po še, pa prižgano. Psihopat – opogumljen, ker mu je pri eni uspelo – pa zadevo zlepa in zgrda ponovi, razširi in poglobi pri drugih.

Mnogim moškim kapne, da vojska ni to, kar so mislili, a je že prepozno. Dezerterje se strelja. Tudi ženskam kapne, da je psihopat zgolj vedno hujši. A kaj lahko naredijo? Prijavijo policiji, da so šle na zabavo s prepovedanimi mamili, ki se pogosto sprevrže v orgijo, se zadrogirale do nezavesti in se zbudile s spermo kdo ve kolikih prešernovih nagrajencev v vseh luknjah? Na sodišču pred polno dvorano podrobno razlagajo, kako so šle njihove bdsm igrice ena na ena s pošastjo drugič in tretjič čez rob? Beseda težavne najstnice brez podpore družine proti besedi uveljavljenega gospoda z nešteto pomembnimi prijatelji? …

»Nekaj bolnega je v kulturni sceni!« bi rekel Hamlet. Ogromno je bolnega … A ker smo v Sloveniji, se ne bo končalo z obračunom, temveč kot Dogodek v mestu Gogi …