{facebook http://za-misli.si/images/pos1.jpg}

Že dolgo razmišljam, da bi opisala moje večkrat tedensko pot v podhodu železniške postaje ob Vilharjevi cesti, ki ga prečkam vsakič, ko želim na kratko priti v center Ljubljane. Srečo imam, da živim v Župančičevi jami in mi je ta pot z električnim vozičkom zelo priročna, dostopna, praktična; omogoča mi priti peš kamor hočem. Še posebno v spomladanskih in poletnih mesecih, ko je zame dovolj toplo, se s tem izognem nesmiselni uporabi avtomobila. Zelo osveščeno in ekološko kajne! Lahko bi bila že vajena in sprijaznjena, da je ta podhod mnoga leta takšen kot je, a kljub temu ponovno javno apeliram, na ureditev le-tega, saj je dejansko nedostojen t. i. najlepšega mesta na svetu. Nevem ali je to pristojnost direktorja Slovenskih železnic, g. Dušana Mesa ali župana MOL, g. Zorana Jankoviča? Pravzaprav je moja želja zgolj ta, da bi se oba v miru in počasi sprehodila ter si sama ustvarila vtis o tem o čemer pišem. Naj se jima pri tem s kolesom pridruži tudi podžupan g. Janez Koželj in predlaga konkretne tudi kratkoročne rešitve[1]. Morda se da z javnim pritiskom in apelom na to kaj vplivati in spremeniti.

Dejstvo je, da je sam podhod vključno z železniško in avtobusno postajo nedostojen glavnega mesta Slovenije. Podhod je povsem higiensko zanemarjen, da ne rečem nagravžen. Mislim, da v ničemer ne pretiravam, saj se na številnih mestih opazi zasušene sledove urina, ki se nemoteno opravlja po vseh kotih kamor nese in gre. Da ne govorim o prvem dvigalu, ki je že več kot dve leti ni delovalo. Morda pa je bolje tako, saj ko sem ga še uporabljala, sem morala pogosto zajeti sapo in mižati, da sem lahko sploh zdržala v njem. Sema sem več kot dvakrat v njem naletela tudi na človeško blato. Sedaj se raje spustim po klancu navzdol, kljub temu, da me pri tem pošteno »prešejka«, saj površina ni gladka oz. je protizdrsna. Sprašujem se ali so označene nadzorne kamere, ki naj bi bile nameščene pred dvigali in v podhodu dejansko sploh delujoče, ali so nameščene zgolj nalepke, ki opozarjajo na nadzor, ki pa dejansko ne obstaja? V nasprotnem primeru, bi se takne ljudi, ki puščajo svoje iztrebke na javnih mestih, moralo oz. dalo kaznovati.

Kar nekaj časa so bili na ploščadi »naseljeni« brezdomci, sedaj jih več ni, a tudi počiščeno (pred njimi ali po njih) ni bilo nikoli. Na stropu so vidni nekakšni stalaktiti umazanije in plesni, lahko samo upaš, da ti kaj ne pade na glavo. Drugo dvigalo, ki pelje iz podhoda na železniško postajo moram reči je že dolgo kar delujoče (v zadnjem času ni okvar), a je prav tako zelo umazano, zanemarjeno, popisano in videti je, da nikoli ni bilo temeljito pomito oziroma vzdrževano. Ne vem ali sedaj ploščadi glede dostopnosti peronov z vozički dejansko delujejo ali so bolj za okras in vtis, da je glede dostopnosti za hendikepiranih poskrbljeno? Oblikovalski biseri na avtomatih so nekakšne deske z žeblji proti golobom. Na stropu pa je veliko nezaščitenih električnih kablov in lukenj skozi katere ob vsakem nalivu pronica voda.

V podhodu je tudi kar nekaj društev, ki imajo tam svoje prostore, a splošni vtis je dejansko dokaj klavrn, saj od zunaj prostori delujejo zelo zanemarjeno. Ne vem kakšen vtis naredi ta podhod in s celotno železniško postajo na turiste, tujce, ki prvič pridejo v Ljubljano, misleč, da so se znašli v najlepšem mestu na svetu? Po mojem doletijo na nekakšen šok ali streznitev; morda še enkrat preverijo ali so dejansko znotraj meje EU. Nisem občanka Ljubljane, a mene je res sram, da je to prvo na kar naletijo, saj se s tem kaže splošna raven neke kulure in civilizacije posamezne države. In isreno mislim, da to nebi smel biti prvi obraz in vtis vstopa v Ljubljano.

Dovolj bi bilo, da bi se enkrat na teden počistilo s kakšnim hidrantom ali s čim podobnim opralo tla, pometlo vso listje in ogorke ter podobno nesnago. Morda vsake pol leta počistilo stropove in nabrano umazanijo iz luči odvzelo vstran. Prav tako razkužilo dvigala, predvsem gumbe katere se vsi dotikajo...

V upanju na ukrepanje,

Lep pozdrav,

Elena Pečarič