Kaj je značilno za stare civilizacije? Razkošne palače, umetelna svetišča in gromozanske grobnice … Sodeč po tem, kar smo se gulili v šoli, se zdi, da so prve civilizacije širom sveta vzniknile iz ničesar in kar takoj zavzele najhujšo obliko. Lovci in nabiralci so kar naenkrat postali živinorejci in poljedelci, ti pa so z včeraj na danes zgradili neskončno mrežo namakalnih jarkov in na tisoče utrjenih mest, ki so bila neprestano v vojni. Zmagovalci so premagance poklali in zasužnjili, njihova naselja pa zravnali z zemljo. Tako nastalim državam so vladali kralji, ki se jih je častilo po božje.

Kaj je bil smisel teh bronastodobnih civilizacij? Da se vsak kralj proslavi z osvajanji in poniževanjem premagancev, preostanek prebivalstva pa medtem zanj gradi in opremlja čim bolj mogočno grobnico? Da se, ko dotični kralj umre, grobnico napha z dragoceno kramo, priloži trume v ta namen poklanih služabnikov in skrbno zapakirano truplo kralja, z betonskimi bloki zadela vhode in nato po možnosti pokolje še ljudi, ki so pokop izvedli? … Če gre verjeti učbenikom, dokumentarcem in stricu Guglu, ni druge …

… Razen prve civilizacije ob Indu (5320-3320 pred korono). Ta je sicer imela utrjena mesta; vojnam se torej ni izognila. A ni jih častila. In ni častila kraljev. Pravzaprav sploh ni imela kraljev …

Ja, prav ste prebrali. Starinoslovci niso našli ničesar, kar bi nakazovalo na obstoj staroindskih kraljev: nobene palače in grobnice, še kipa ali slike ne; le kipec, ki so mu v obupu nadeli ime svečenik-kralj, da bi imeli v rokah vsaj nekaj kraljevskega. Grobnice, bolje rečeno grobovi, ki so jih našli, pa so poleg okostij ali pepela vsebovali tudi kakšen lonec ali nekaj njih …

Še huje je (ali bolje – odvisno, kdo bere): žličkarji tudi svetišč niso našli. Pravzaprav niso našli ničesar, kar bi neizpodbitno potrjevalo, da so bili Stari Indci verni. Še najbliže dokazu so kipci pol ljudi-pol živali (npr. bik-človek). Precej je tudi kipcev golih ljudi ali zgolj spolovil, a tem pripisovati verski značaj je podobno, kot če bi ga danes pripisovali vibratorjem … Iz navade, ker bi tako pač moralo biti, so zgodovinarji dokaze za obstoj staroindske vere potegnili iz petnih žil. Tako so v pomanjkanju kakršnihkoli primernih stavb za svetišče proglasili kar – terme …

Staroindska civilizacija je v naših predstavah potisnjena na stran. Pisci učbenikov in zgodovinskih knjig, ustvarjalci dokumentarcev in kustosi jo sicer omenjajo, a nas raje hranijo z dejanji, nehanji in imovino najbogatejšega odstotka Mezopotamcev, Egipčanov in onih vmes, pa Kitajcev, Majev Inkov in Aztekov – pač teh, ki so za sabo pustili razkošne palače, umetelna svetišča in gromozanske grobnice …

Kdo bi pomislil, da je bila staroindska civilizacija pač drugorazredna. A porečje Inda je ena prvih zibelk kmetijstva. Stari Indci so svoja mesta gradili na podlagi načrtov. Njihovo omrežje namakalnih jarkov ni prav nič zaostajalo za mezopotamskim. Bili so odlični računarji in so zasnovali enotne mere. Imeli so pisavo, ki je še danes nerazvozlana. Res pa niso dosti pisali. Najbrž so peli. Radi so imeli glasbo in ples. Tudi moški so plesali. In delali so igrače: ne samo že omenjenih za odrasle, ampak tudi otroške …

In da ne bi kdo mislil, da so se samo igrali in zabavali! Res pa niso bili nagnjeni k samotrpinčenju. Verjetno so bili prvo ljudstvo, ki je uporabljalo vozove. S sosedi so raje trgovali kot se vojskovali. Namesto trdnjav so gradili pomole. Njihova kopenska in pomorska mreža je segala do Egipta, prišlo pa je tudi do izmenjave izdelkov z Minojci … S sosedi niso izmenjevali samo izdelkov, ampak tudi zamisli in ljudi. Kot velja za vsako družbo, ki se je s svojimi dosežki vpisala v zgodovino, je bila tudi indska pisana. Zato je težko reči, ali so se stranišč na izplakovanje domislili domorodci ali priseljenci. Kanalizacijo so gradili skupaj. In ker jim je bila prihranjena gradnja palač, svetišč in grobnic, so imeli čas in sredstva, da so vanjo povezali večino domov. Torej je imel pred 4000 leti vodo in stranišča doma večji delež Indijcev, kot jih ima zdaj …

Kakšna pravljica, a ne? Prelepa, da bi trajala … Najprej jo je grobo prekinil vdor Arijancev – prvega izmed ljudstev srednjeazijskih step, ki je okoliškim civilizacijam prineslo uničenje. Sledil je propad bronaste dobe, ki mu je sledilo nekaj stoletij staroveškega srednjega veka, preden so vladarji železne dobe spet pričeli graditi razkošne palače, umetelna svetišča in gromozanske grobnice … Indci pa so – kot bi želeli nadoknaditi zamujeno – postali najostreje razdeljena in z vero obsedena družba, kar jih je. Že stoletja gazijo iz svojih bednih domov čez odprta stranišča na delo, kjer vdano strežejo vladarjem ter vestno gradijo palače, svetišča in grobnice, ob katerim nam zastane dih, v prostem času pa se radi udeležujejo verskih spopadov in vojn …

-

Hipijevsko komuno že, toda a si lahko zamislimo mesto, državo, civilizacijo (900.000 km², 6 milijonov prebivalcev), ki bi 2000 let shajala brez palač, svetišč in grobnic? Si lahko zamislimo, da bi Evropejci v srednjem veku nehali verovati, svoja življenja prepuščati volji kraljev in papežev; da vladarjem ne bi zgradili nobenega gradu in dvorca, duhovnikom nobene katedrale in cerkve; da bi sprejeli znanost, delali reči, ki bi vsem olajšale in polepšale življenja; da bi potovali zaradi radovednosti in trgovine, z drugimi ljudstvi izmenjevali zamisli, pesmi in plesne korake, namesto da smo jim uničili prihodnost in z njihovo krvjo na rokah hranili svoje bogataše? Si lahko zamislimo mesta brez kičastih bogataških vil in brez getov, z udobnimi hišami in stanovanji, ki bi jih bilo dovolj za vse? Si lahko zamislimo javna zbirališča in prireditvene prostore namesto gradov, kulturne in športne domove namesto cerkva? Si lahko zamislimo, da bi vsi odločali, kaj je treba narediti, ker ne bi bilo nikogar, ki bi mislil namesto nas? …