Maribor je dobil svojo rašomonsko zgodbo. Tako izgleda na prvi pogled. V resnici je zgodba preplitka, da bi si zaslužila ta naziv. Se je občan Sašo s kolesom pognal v otroke in enega od njih stisnil za vrat? Nedvomno. Je ta otrok predtem zmerjal občana Saša? Prav gotovo. Še najbolj rašomonsko je vprašanje, ali so si otroci nabrali izrabljenih teniških žogic iz koša za izrabljene teniške žogice z dovoljenjem trenerjev ali ne. Otroci trdijo eno, predstavnik teniškega kluba, občan Klemen, pa drugo.

Policija pozna odgovore. Kdor pozna 13-letnike, ve, da je iz njih iztisniti resnico 'čas posla', sploh če jih je več. Dogodku so menda prisostvovali tudi odrasli občani. V temi glede odgovorov torej tavamo samo navadni občani, ki ne poznamo nikogar od prisotnih.

Kdo laže? Sašo nedvomno. Bolj zaskrbljujoče je, če laže tudi Klemen. Otroci so bili namreč deležni vzgoje – in to tiste prave, z zgledom. Ena odrasla oseba na vplivnem položaju je lagala njim v škodo. Če je tudi druga, kaj so se iz tega naučili?

Lahko še naprej treniraš v klubu, ki te je po krivem postavil na laž? Je prav, da še naprej treniraš otroke, ki so poškodovali in ukradli klubsko lastnino ter odgovornost obesili nate? Kako poskrbeti zase, da si te vplivneži ne bodo vse življenje podajali kot žogice …

Tenis je drag šport. Trenirajo ga otroci bogatašev in otroci višjega srednjega sloja: otroci malih in velikih šefov, direktorjev, predsednikov, ravnateljev, predstojnikov, posrednikov, zdravnikov, odvetnikov, bančnikov in kar je še teh. Teniški klubi so prostori za mreženje, kamor nevplivni in revni redko zaidejo. Večina otrok iz naše zgodbe bo nekoč na vplivnih položajih. Tudi po zaslugi prijateljstev, spletenih med igranjem tenisa, bodo drug drugemu pomagali, delali usluge in si krili hrbte. Ravnali bodo, kot vidijo ravnati svoje starše, njihove prijatelje in druge občane, ki so zdaj na vplivnih položajih …

Se spomnite kranjskih gimnazijcev, ki so jih pred mnogimi leti ujeli pri strahovitem mučenju mačk? Bili so iz 'dobrih družin' – ki bi jim brez težav plačale ure tenisa. Bili so oproščeni – na podoben način, kot je danes oproščen skoraj vsak, ki ima dovolj denarja za dobre odvetnike, ki iščejo luknje v zakonih in napake v postopkih ter sodne postopke razvlečejo do zastaranja. In kje so mučitelji mačk danes? Najbrž ne na minimalcu v najetih stanovanjih …

Se spomnite mature, ki jo je ata Jankovič zrihtal svojemu sinu Juretu? Kje je občan Jure danes, se ne rabimo spraševati; postaje na njegovi veličastni življenjski poti so redna hrana novinarjev. Jure ostaja v slogu pregovorov 'jabolko ne pade daleč od drevesa' in 'kar se Janezek nauči, Janezek zna' …

Iz malega raste veliko. Tudi mali Sašo je bil nekoč tak naduvan pobalinček. Nagle jeze, kot je, je nedvomno tudi takrat znal pasti iz okvira in kakšnemu občanu zmetati v glavo besede, ki jih ni najti v slovarju; morda upravičeno, morda pa tudi ne … Je bil zaradi tega kdaj tepen? Je bilo prav, če je bil?

Sašo je ravnal kot šerif. Ne prvič … Tudi njegove izjave potrjujejo, da se ima za šerifa in to smatra kot svojo dolžnost. Nedragi Sašo, zgrešil si stoletje in celino …

A zakaj Sašo misli, da sme biti šerif? Nihče ga ni učil: »Trdo delaj, da boš prišel na vpliven položaj, kjer boš lahko delal, kar boš hotel, in se izživljal nad šibkejšimi od sebe!« Ne z besedami – tega so ga učili z zgledi. In zdaj je tak zgled sam …

Sašo ne sme več biti župan. Če ne bo odstopil sam, ga bo treba pač odnesti iz pisarne … In nadomestiti z naslednjim, ki se bo zelo verjetno izkazal za enako 'vzgojenega' …

Morda pa tudi ne. Niso vsi isti. Tu in tam so na vodilnih položajih ljudje, ki jim ta vzgoja ni prišla do živega. Veliko lažje je obkrožiti številke pred njihovimi imeni kot številke, ki zadenejo sedmico na Lotu …

-

P.S.: Če koga skrbi, članek ne krši volilnega molka.