Zakaj »Zakaj«?

»Zakaj« je zanemarjeno vprašanje. Odgovori na »kaj« in »kako« zadostujejo za preživetje. Prav tako omogočajo razvoj in napredek, brez katerih se nam zdi življenje prazno in brez smisla. »Zakaj« pa postavlja samoumevnost, razvoj in napredek pod vprašaj. Zahteva razmišljanje, ne zgolj mišljenja. Zato se zdi kot motnja. Nobeno drugo vprašanje ljudi ne vznemiri tako kot »zakaj«. A po drugi strani: če bi se najprej vprašali »zakaj«, in šele potem »kako«, bi naredili neprimerno manj škode – sebi in drugim. Zato je to vprašanje pomembno.

Zamisli za članke se mi pogosto utrnejo v obliki vprašanja »zakaj«. Ko pade, jih pade še cela vrsta kot domine. In ko mi ne zastirajo več razgleda, se mi prikaže povsem druga slika …

Nekateri zakaji so prekratki za samostojne članke, pa sem jih zbral tukaj …

-

Zakaj ne bomo spremenili odnosa do narave?

Vsi naši civilizacijski dosežki, vse, po čemer se razlikujemo od živali, korenini v izkoriščanju narave. Ljudje smo, ker sekamo in kurimo, pobijamo velike živali in se oblačimo v njihove kože, rudarimo in kmetujemo. Kdo smo in kaj nam ostane, če se temu odpovemo?

Zakaj smatramo, da je garanje smisel življenja?

Ker civilizacija zahteva trdo delo. Bolj delamo, več civilizacije imamo. Ljudstva, ki zadovoljno živijo iz rok v usta, smatramo za zaostala – za napol živali.

Zakaj skušamo ta ljudstva vpreči v garanje ali uničiti, če naletimo nanja?

Ker nam kažejo življenje brez garanja. Silijo nas v vprašanje: »Zakaj garam?« Če jih ni, ni vprašanja …

o

Zakaj smo dolgočasni?

Večina ljudi ne živi, kot bi želeli, ampak kot se od njih pričakuje. Mnogi ne vedo več, kaj bi želeli. Vsebini so se odpovedali za obliko. Zato so si med seboj podobni, predvidljivi. Biti del skupnosti je večini bolj pomembno kot biti zadovoljen.

Zakaj se starci oklepajo preživetih načel?

Ker so jih v nekem drugem času povezovala s skupnostjo. A te vsebine ni več. Kaj jim ostane, če se odpovedo še obliki?

Zakaj so pogrebi parade hlinjenja?

Ko umre znanec, se porodi vprašanje: »Zakaj je živel?« Temu nujno sledi vprašanje: »Zakaj živim?« Ker so odgovori na eno ali drugo pretežki, je treba vsebino zadušiti z obliko …

o

Zakaj reveži podpirajo kapitalizem?

Kapitalizem je edina družbena ureditev, kjer je vsem dovoljeno obogateti in vladati. V ostalih ureditvah si omejen na svoj družbeni razred. Takšna so pravila. Kapitalizem je odpravil pravila. Dovoljuje, da obogati in vlada vsak, ki mu to uspe. Sicer skoraj nobenemu revežu ne uspe, a lahko sanjarijo.

Zakaj reveži zavračajo komunizem?

Komunizem prepoveduje bogatenje. Kot v sužnjelastništvu in tlačanstvu, reveži o tem ne smejo sanjariti.

Zakaj je komunizem propadel in je danes kletvica?

Zato.

Zakaj kapitalizem ne propade sam od sebe?

V kapitalizmu ni časa. Vsak trenutek mora biti izkoriščen, vsako dejanje mora nečemu služiti, ves čas se moramo dokazovati in tekmovati. Ves čas imamo v glavi »kaj« in »kako«. Kapitalizem nima časa za »zakaj« …

o

Zakaj se cerkev lepi na kapitalizem in vojsko?

Duhovniki res pridigajo reči, ki so v nasprotju z njima. A vsi rabijo poslušne bedake. Duhovniki znajo prati možgane. Ljudem z opranimi možgani znajo prodati karkoli – tudi reči, ki jim škodijo. Zato svoje usluge prodajajo vsakomur, ki jih je sposoben plačati … In skušajo uničiti vsakogar, ki jih je sposoben plačati, a jih noče (tudi zato je komunizem propadel) …

Zakaj cerkev zahteva oproščanje nasilnežem?

Ker je na njihovi strani.

Zakaj se verski gorečneži bojijo mislečih?

Verskim gorečnežem samo strah pred kaznijo – božjo ali civilno – preprečuje, da bi pobili vse, ki jim niso všeč, in posilili vse, ki so jim. Če jim vladar ali svečenik to dovoli ali zapove, pobijejo tudi tiste, ki so jim sicer všeč in posilijo tiste, ki jim niso. In nikakor ne razumejo, da uporabniki možganov, ki se ne bojimo božjega srda, nočemo početi ne enega ne drugega. Česar ne razumejo, pa se bojijo.

Zakaj smo Evropejci negostoljubni do Neevropejcev?

Odkar smo pred stoletji prišli k njim, tam pobijamo in posiljujemo. Uničujemo vse, kar je vredno njim, in oplenimo vse, kar je vredno nam. Ne predstavljamo si, da lahko človek pride v tujo deželo z dobrimi nameni.

o

Zakaj je nujno potovati?

Ljudje smo si podobni. A v vsaki deželi sta »kaj« in »kako« malo drugačna. Ko to vidiš, se vprašaš, »zakaj«. Ker se ti vprašanje pogosto utrne in te ne spravlja v stisko, se ga navadiš. Slejkoprej si ga zastaviš glede sebe: najprej glede oblike, in nato še vsebine …

Če nimaš odgovora na vprašanje: »Zakaj živim?« ne živiš. Če ga imaš, pa se med »kaj« in »kako« vedno vprašaš, »zakaj«. Včasih imaš zaradi tega težave, a tvoje življenje ima v vsakem trenutku smisel.