Članek
Giroskop srca

Giroskop srca

Objavljeno Mar 30, 2022

{facebook http://za-misli.si/images/luka.jpg}

 

Obraz: kakor Zemlja predraga,

 

nastavlja razmajano lice;

 

vrti in prilagaja vodilno hemisfero;

 

levo zrcali desno, desno zrcali levo.

 



 

 

Tako kočljiva tektonika, rinjenja, premetavanja,

 

izpodrivanja, pokanja v možganih,

 

ki miselni koncept jim je vladar.

 

Znotraj temna snov ruši stene, lomi kosti,

 

tako prodirajoče usiha tema do luči,

 

kot okultnost hladne lune,

 

do sonca vzhajajočega razsvetljenja.

 


 

 

Noč: kako vrešči iz pritlehnih votlin,

 

krvavo rdeče oči bleščijo duši na veke,

 

krvoločno praska s kremplji po oklepu,

 

jedke solze razjarjene zveri topijo kletko

 

zapacanega otroka, zvija mu kosti in grize

 

duha, preteklost postlano s trnjevo plahto.

 

 

 

Kolikokrat srce prevzame vlogo grešnega kozla;

 

nastavi to lice lunarno, vražji ta mesec, ki sluz

 

v vodo zliva. Meša črnilo v ranjeno kri, s priseski

 

na astralno telo mračnega vodiča. Kako s strupenim  

 

poljubom popkovino zašije, kot črna mati zakleta.

 

 

 

Dan: kot svetlo ožarjeno lice, kot blesk v očeh;

 

v mehka krila rane objema. In jutranje ptice, ki

 

kličejo iz podzemnega sna, zrna nosijo na okna.

 

Opevana toplota živali rojeva, da solze sreče

 

napolnijo srce, te opojne sokove sadnega vrta.

 

Z roko v roki dobrohotnega vesolja; nežno naplavlja

 

drage kamne, kristale in bisere.   

 

 

 

Brezlična zavest nam kljuva po skrinjici spoznanja,

 

metapsihologija, kognitivni zobje na zunajtelesni brazdi;

 

ta pokol za simetrijo, nalomljene okončine vlači za

 

netelesno postavo in spodaj podplutbe kaže.

 

Premetavanje uteži na tehtnici glave in srca – zavedanje bistri.

 

O, najvišja roka, ki na palici naša telesa lutk ti visijo;

 

razvozlaj, razvozlaj vozle ljubezni vejevja.

 

 

 

Drevo razodetja: naj oči in ušesa dosegajo podstat,

 

giroskop, ki v srca ravnovesje podtika;

 

saj dva pola nista na bojišču, za igro boja –

 

ker bi bilo prvo lice slabše (boljše) od drugega,

 

ker bi bilo drugo lice boljše (slabše) od prvega.

 

 

 

O, da – ko se oseba razblini in če se ne razblini,

 

ji je gonilo nekaj, kar biva v razblinjenosti;

 

nekaj, kar vidi, sliši, prišepetava, usmerja in vzgaja.  


Luka Višnikar


 

 

 

 

 

 

#Kolumne #Ostali-avtorji