Protijanšisti kričijo po družabnih omrežjih: »Vsi volit!« »Tvoja dolžnost je, da oddaš svoj glas.« »Če ne greš volit, daš svoj glas SDS.« Manjka samo še: »Sieg heil!« … Ali pa tudi ne; v prevodu je to skoraj: »Gremo na zmago!« …

Ti ljudje so prepričani, da so edini Slovenci, ki se volitev ne udeležujejo, salonski levičarji. Salonskih levičarjev ne opredelijo. Domnevamo lahko, da jih vidijo kot ljudi z odporom do fašizma in kapitalizma, ki radi govorijo, kako bi moralo biti, a nič ne naredijo v tej smeri. Če bi salonski levičarji zgolj enkrat na štiri leta ugasnili cigare, dvignili svoje riti z divanov, pospravili viski, vzeli osebno in šli volit, Janše po njihovem sploh ne bi bilo … Pa naj še kdo reče, da imajo le janšisti resne težave z dojemanjem realnosti! Ne, pranje možganov enako resno deluje tudi pri zagonskih levičarjih …

Kdo so ljudje, ki ne volijo? Salonski levičarji prav gotovo ne, kajti salonski levičarji se redno udeležujejo volitev. Poleg voljenja, pametovanja in deljenja všečkov počnejo tudi druge reči: nakazujejo denar, podpisujejo in razpisujejo peticije, pišejo odprta pisma, pisma bralcev in članke (podpisane), ter se spuščajo v odmevne pisne in ustne razprave z nasprotniki, ki imajo nezanemarljiv vpliv na javno mnenje. Marsikateri salonski levičar se je kak petek zvečer sprehodil mimo puntarjev, postal ob strani, si v bližnjem lokalu naročil pijačo, pa tudi pristal v množici …

Nevolilci so ljudje, ki teh reči ne počnejo. Kdo so, kakšni so, kako razmišljajo? Ne vemo. Mnogi svojih mnenj ne izražajo niti na medmrežju niti v gostilnah. Raziskovalci javnega mnenja se jim ne posvečajo. Njihov cilj je napovedati izid volitev. Kot smo videli na primeru Roberta Goloba, je njihov cilj tudi vplivati na izid volitev …

Tretjina nagovorjenih, ki zavrne sodelovanje v raziskavi, je zgolj obroben podatek, ki ponikne v drobnem tisku. Tem skrivnostnežem niti družboslovci ne pridejo blizu. Z navzkrižnim primerjanjem javnomnenjskih in družboslovnih raziskav s podatki Statističnega urada lahko dobimo predstavo o njihovem številu in nekaterih demografskih podatkih. O tem, kaj se jim plete po glavah, lahko še tako hud raziskovalec sklepa samo na podlagi vzorca lastnih znancev, ki sodijo v to 'temno snov' volilnega telesa. Vse skupaj je le za kanček bolje od tega, kar fiziki vedo o temni snovi vesolja …

Tudi o znameniti tretjini »Ne vem«-cev vemo toliko, kot vedo oni sami o sebi – nič. Morda bodo volili, morda ne. Morda bodo glasovali za to stranko, morda za ono. Vremenske hišice bolj natančno napovedo vreme, kot oni, kam jih bo odpihnilo na volilno nedeljo … Značilni salonski levičarji, ni kaj! …

Od več desettisočglave vojske »Ne bom volil«-cev so raziskovalci v desetletjih obstoja izvlekli le dva razloga za protivolilno držo: »Vsi so isti!« in »Ker se ne bo nič spremenilo.« Če smo iskreni, jim moramo dati prav. Živimo v državi, kjer sposobni in pošteni ljudje odklanjajo vabila k političnemu udejstvovanju. Če se že odločijo sodelovati, v nadzornih in občinskih svetih, v skupščini, v vlogi sekretarjev ali vodij uradov hitro ugotovijo, da so le bolj ali manj zatikajoč del kolesja, ki se vrti v svojo smer ne glede na to, kam bi ga radi vrteli oni. Če v tem kolesju vztrajajo tako dolgo, da kot večji kolešček res pričnejo odločati o smeri, pa so že tako dolgo notri, da smeri ne želijo več obrniti …

Kaj se bo zgodilo na prihajajočih volitvah? Kar se v Sloveniji dogaja: volitve bo odločila skupina volilcev, ki vedno voli nov obraz, kdorkoli že to je. Stari obrazi se jim vedno upirajo, novi pa se jim začnejo upirati šele, ko prevzamejo položaj. Nov obraz je vedno zelenec, katerega koalicija ima razpolovno dobo manj kot štiri leta. Včasih razpade, še preden se sestavi. In potem zavlada najstarejši obraz … Ja, ob neomajnih vernikih SDS so 'Novoobrazci' druga najzvestejša skupina volilcev, ki ne glede na karkoli vedno znova izbere SDS. Letošnje volitve bi lahko mirno oglaševali z: »Vaš glas za Gibanje Svoboda je glas za Janševe nekajmesečne počitnice na Mavriciju, potem pa nazaj na delo!« …

Izidi javnomnenjskih vprašalnikov nakazujejo, da obstaja še ena skrivnostna skupina volilcev. Ti takrat, ko so vprašani, vedo, katero stranko bi volili. A nihanja izidov pričajo, da je njihova izbranka vsako nedeljo druga. Za raziskovalce in šefe strank je pomembno le predvideti, kakšna dejanja jim podporo teh ljudi dvigajo in kakšna jo znižujejo. Vendar ostaja vprašanje, kdo so ti volilci? Kakšna zmeda, praznina ali blodnjavost tiči v glavi človeka, ki redno spremlja ravnanja politikov, o njih razmišlja, se opredeljuje, je odločen voliti, a se za nikogar ne more odločiti? … No, vsekakor ni salonski levičar; ta je že zdavnaj odločen in zdaj s tem mori druge …

Ne glede na vse, česar o naštetih skupinah ljudi ne vemo, je jasno, da to niso salonski levičarji. No, morda kdo tudi je. A med njimi so tudi salonski desničarji – ki bi radi imeli ponosnega trinoga, ne takšnega, ki stalno jamra in čivka. Kdo pravi, da so vsi nacionalisti navdušeni nad razprodajo državnega premoženja in lezenjem v rit Orbanu?

V Sloveniji imamo tudi veliko število salonskih kristjanov, ki v cerkvenem občestvu čutijo gotovost. Z veseljem bi videli več cerkve v javnem življenju, ne pa tudi več orožja in naših vojakov na drugem koncu sveta. Da biti kristjan in biti podpornik neoliberalizma ni eno in isto, pač ne vidijo samo salonski levičarji, ampak tudi mnogi kristjani sami. Veliko ljudi je, ki bi volili NSi, če bi bila to res krščanska stranka. A koga naj volijo, če krščanskih strank ni, SDS nočejo, vse ostale pa so jim predstavljane kot 'levica', česar sploh nočejo? …

In koga naj volijo proticepilci? Med njimi je morda res več takšnih, ki niso še nikoli volili. Nihče jih ni prepričal. Tudi Stevanovič jih na srečo ni. Kot kristjani vidijo, da je NSi past, tudi proticepilci vidijo past v stranki Resni.ca. Druga takšna past zanje je Povežimo Slovenijo, ki se hvali, da jih bo podprla, medtem pa nekaj njenih vodilnih članov že dve leti ždi v koaliciji, ki jih tlači. Vse ostale stranke podpirajo ukrepe proti Covidu; še najmanj morda SDS, ki pa jih najstrože uvaja … Ni čudno, da so proticepilci teoretiki zarot in ne zaupajo nikomur. Med prebijanjem skozi vse te resnične zarote se človeku z lahkoto skisajo možgani, in potem vidi zarote tudi tam, kjer jih ni … Predvidevamo lahko, da bo večina njih še naprej temna snov volilnega telesa. Z divana v salonu – srk, pihhh – iskreno: »Kar naj bodo!« …

Podporniki obstoječih strank ne ostajamo doma. Doma ostajajo nepodporniki teh strank. Če v trgovini ni ničesar, kar bi jedel, pač greš ven lačen. Skrajno trapasto je ljudi kriviti, da bodo zaradi njihovega stradanja drugi kupili več slabe hrane in bomo zato kot narod predebeli …

In kdo pravi, da bi tisti, ki ne volijo, volili bistveno drugače od nas, ki volimo? Če bo volilo več ljudi, bodo zgolj vsi na volilnih listah dobili več glasov, razmerja pa bodo ostala podobna.

Janša je predsednik vlade predvsem zaradi ljudi, ki so volili SDS. Če že komu, je treba slabo vest nabijati njim!