V zadnjem času so aktualni tako imenovani energetski vavčerji, že prej pa smo spoznali turistične vavčerje. Po SSKJ je vavčer "dokument o vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija uporabniku". Torej pri turizmu še nekako razumemo, da nam je v tem primeru turistično storitev plačal državni proračun, kar pa bomo seveda na koncu poplačali davkoplačevalci sami. Seveda, šlo je za reševanje turizma v času koronakrize. Pri energetskih vavčerjih pa je stvar bistveno drugačna. V tem primeru bi bilo bolj pravilno govoriti o bonih, ki so po SSKJ opredeljeni kot "dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago".

Boni seveda zelo spominjajo na že pozabljene čase pomanjkanja, ko so ljudje prejemali prehranske bone in stali v dolgih vrstah za kruh, moko, olje itd. Zato se oblast raje oklepa izraza vavčerji, ker zveni bolj sodobno, malo pa tudi spominja na bolj prijetne stvari, kot so na primer počitnice. A dejstvo je, da gre za bone, ki ljudem pomagajo prebroditi hudo gospodarsko krizo. Kajti dejansko smo že globoko v gospodarski oziroma ekonomski krizi. Če si ljudje ne morejo več privoščiti tako osnovne storitve, kot je ogrevanje, potem je vse skupaj že precej hudo.

Kaj pa nas še čaka v prihodnje? Glede na napovedi, bomo lahko kmalu začeli razmišljati tudi o prehranskih bonih. Hrana se vztrajno draži, družinski proračuni pa se prav tako vztrajno krčijo. Upajmo, da se takrat ne bo kdo spomnil besede prehranski vavčerji. Kajti to je čista neumnost. Zato moramo reči bobu bob: kapitalistični sistem, ki smo si ga tako želeli, je povzročil še eno velikansko krizo, morda celo največjo v zadnjih desetletjih. Pa za to ni kriva samo korona, temveč predvsem obstoječi ekonomski sistem, ki omogoča tako neizmerno bogastvo na eni strani ter vse hujšo revščino na drugi. Z drugimi besedami: velikansko neenakost.

Zdaj smo vsi v pričakovanju konca koronakrize, a dejstvo je, da smo hkrati že globoko v ekonomski krizi. Prihaja čas bonov, pomanjkanja dobrin in družbenih nemirov. Zveni črnogledo? Je neizbežno? Neizbežno je, če se bomo še naprej oklepali tega ekonomskega sistema, ki uničuje ljudi in okolje ter spodbuja neomejeno gospodarsko rast, ki služi le najbogatejšim.

Lahko pa se odločimo za pravičnejši ekonomski sistem, ki bo temeljil na sodelovanju in pravičnejši delitvi dobrin. To je ekonomija delitve.